Število starostnikov, ki jih prizadene Alzheimerjeva bolezen, v zadnjih letih močno narašča. Glede na predvidevanja naj bi se ta trend nadaljeval tudi v prihodnje. Raziskovalci zato posvečajo vse več pozornosti raziskovanju možnih vzrokov za demenco, kamor uvrščamo tudi Alzheimerjevo bolezen, in druge nevrodegenerativne bolezni. Zanimata jih tako vprašanje preventivnih ukrepov kot možnega zdravljenja. Eno izmed področij preučevanja je tudi razlika med pogostostjo Alzheimerjeve bolezni pri moških in pri ženskah. Že nekaj časa je jasno, da je nevarnost za to bolezen precej višja pri ženskah, vendar so raziskovalci pred kratkim ponudili novo razlago tega fenomena, s čimer se morda odpira nov pristop za zmanjševanje nevarnosti za razvoj bolezni …

Alzheimerjeva bolezen

Verjetnost za Alzheimerjevo bolezen naj bi bila povezana z estrogenom in progesteronom

Medtem ko je verjetnost za Alzheimerjevo bolezen pri ženskah, starih 65 let, 1 : 6, je verjetnost pri enako starih moških 1 : 11, torej precej nižja. Doslej se je to povezovalo predvsem z dejstvom, da ženske v povprečju živijo dlje kot moški. Vendar pa je nedavna raziskava, predstavljena na mednarodni konferenci, posvečeni Alzheimerjevi bolezni, razkrila nekoliko drugačno sliko. Najmanjša verjetnost za bolezen naj bi obstajala pri tistih ženskah, ki so dobile prvo menstruacijo zelo zgodaj, pri tistih, ki so rodile več kot enega otroka, in pri ženskah, ki so vstopile v menopavzo precej pozno. Začetek menopavze pri 45 letih ali prej naj bi na primer povečal verjetnost za Alzheimerjevo bolezen za kar 28 odstotkov. Tako se domneva, da bi lahko spreminjanje količine estrogena in progesterona v telesu vplivalo tudi na Alzheimerjevo bolezen.

Je v določenih primerih smiselna preventivna nadomestna hormonska terapija?

Raziskave, ki se ukvarjajo s povezavo med nihanjem estrogena in progesterona ter Alzheimerjevo boleznijo, so sicer še v začetni fazi. Vendar trenutni izsledki nakazujejo, da bi bila lahko ena izmed možnosti za preprečevanje bolezni pri tistih ženskah, ki sodijo med najbolj ogrožene, nadomestna hormonska terapija. Pri tem pa je seveda treba upoštevati, da je tudi omenjena terapija povezana z določenimi tveganji. Šele nadaljnje raziskave bodo torej razkrile, ali bi bila nadomestna hormonska terapija v določenih primerih zares smiselna oziroma ali bi prinesla več koristi kot potencialnih nevarnosti.

Kaj lahko storite že danes?

Eden od najboljših ukrepov za zmanjšanje tveganja za Alzheimerjevo bolezen je zagotovo ta, da namenite več pozornosti svojemu črevesju. Ni namreč naključje, da mnogi imenujejo črevesje kar naši drugi možgani. Razmerje med koristnimi in škodljivimi bakterijami naj bi med drugim vplivalo tudi na možganske celice. Tako lahko z omejevanjem sladkorja in močno predelane hrane ter po drugi strani s povečanim vnosom probiotikov in vlaknin vplivate tudi na zmanjševanje nevarnosti za Alzheimerjevo bolezen.