Terapija z zeleno svetlobo – rešitev za osebe, ki se bojujejo z migrenami?

Spopadanje s ponavljajočimi se epizodami migrene, ki veljajo za eno od najbolj razširjenih zdravstvenih težav na svetu, je vse prej kot prijetno. Na voljo so sicer določene metode, s pomočjo katerih je mogoče ublažiti simptome, vendar so te metode pogosto povezane z nezaželenimi stranskimi učinki – ali pa preprosto niso tako učinkovite, kot bi želeli, da bi bile. Številni znanstveniki zato posvečajo ogromno časa in energije iskanju resnično učinkovite metode za spopadanje z migrenami.

Zdi se, da se je ekipa znanstvenikov z ameriške univerze v Arizoni, ki jo je vodil dr. Mohab Ibrahim, dokopala do zelo zanimivega spoznanja, ki bi lahko imelo v prihodnje pomemben vpliv na obravnavo pacientov z migrenami. Ekipa je namreč ugotovila, da je lahko za lajšanje bolečine, značilne za migrenske napade, zelo učinkovita terapija z zeleno svetlobo, tovrstna terapija pa lahko obenem pripomore tudi k zmanjšanju pogostosti epizod migrene. 

V klinično študijo vključene osebe z epizodnimi napadi in kroničnimi migrenami

Šlo je za prvo klinično študijo doslej, ki je bila namenjena preučevanju vpliva zelene svetlobe na osebe, ki trpijo za migrenami. V študiji je sodelovalo 29 oseb. Med njimi so bile tako osebe, ki se spopadajo s t. i. epizodnimi migrenskimi napadi, kot osebe s kronično migreno (o kronični migreni govorimo, ko so bolečine prisotne 15 dni v mesecu ali več). Po terapiji z zeleno svetlobo se je povprečno število dni v mesecu z migrenskimi glavoboli zmanjšalo pri kar 60 odstotkih sodelujočih. Za veliko večino je to pomenilo več kot 50-odstotno zmanjšanje števila dni, ko so jih mučili glavoboli. Pozitivne spremembe, povezane s tem vidikom, so bile še posebej izrazite pri osebah, ki imajo težave z epizodnimi migrenskimi napadi.

Sodelujočim je bilo sicer na začetku rečeno, da bodo morali ob koncu raziskave vrniti naprave za izvajanje terapije z zeleno svetlobo, ki so jim bile posojene. Toda ko jim je bila na koncu ponujena možnost, da naprave odkupijo, se je zanjo odločilo kar 28 oseb, kar je zagotovo zelo zgovoren znak uspešnosti terapije.

Zaznana je bila tudi korelacija med izpostavljenostjo zeleni svetlobi in izboljšanim spancem

Možnost blaženja simptomov migren z zeleno svetlobo bi lahko močno zmanjšala potrebo po uporabi zdravil oziroma protibolečinskih sredstev, s čimer bi se zmanjšala nevarnost za nezaželene stranske učinke. Ne le da med raziskavo niso bili zaznani tovrstni učinki, ampak je bila terapija z zeleno svetlobo povezana celo z dodatnimi pozitivnimi vplivi. Med drugim se je izkazalo, da lahko zelena svetloba pomaga celo pri težavah s spanjem.

Zelo pomembno je, da se terapija izvaja pod strokovnim nadzorom

Raziskava je sicer potekala v dveh delih. Prvih 10 tednov so sodelujoči izvajali terapijo z belo svetlobo, po 2 tednih premora pa je sledilo še 10-tedensko obdobje redne izpostavljenosti zeleni svetlobi. Sodelujoči so med raziskavo izpolnjevali standardne vprašalnike, namenjene spremljanju števila in intenzivnosti glavobolov ter vpliva migrenskih napadov na kakovost življenja. Analiza teh vprašalnikov je razkrila, da se je intenzivnost bolečine po terapiji z zeleno svetlobo v povprečju zmanjšala za kar približno 60 odstotkov. Obenem je zelena svetloba vplivala na skrajšanje časa povprečnega migrenskega napada. Kakovost življenja sodelujočih se je tako bistveno izboljšala.

Raziskovalci pri tem poudarjajo, da je pri terapiji z zeleno svetlobo zelo pomembna izbira ustrezne intenzivnosti, hkrati pa je potrebna prilagoditev trajanja posamezne seanse. Podobno kot pri zdravilih naj bi tako tudi tu obstajal »idealen odmerek«, zato je pomembno, da se terapija izvaja pod strokovnim nadzorom.

Preberite tudi: Migrena: simptomi, zdravljenje in pomoč iz domače lekarne

Slab dan? Za vas imamo 5 idej, kako ga lahko rešite!

Ne pravijo zaman »konec dober, vse dobro«. Tako tudi dnevi, ko se vam zdi, da vam gre vse narobe, niso nerešljivi. Namesto da obupujete nad usodo, poskušajte vzeti stvari v svoje roke. Dan, poln takšnih in drugačnih neprijetnosti, lahko nenadoma postane bistveno lepši …

1. Zaščitite svojo energijo

Drugi ljudje imajo pogosto precej večji vpliv na nas, kot bi želeli. To velja še posebej za t. i. empate, ki lahko malodane vsrkajo tujo energijo oziroma počutje. Čeprav ste bili morda še pred nekaj hipi povsem solidne volje, lahko postanete nenadoma izredno pesimistični in zaskrbljeni. To, kako »dober« ali »slab« je določen dan, je tako pogosto močno odvisno od ljudi, s katerimi smo obdani. Če imate slab dan predvsem zaradi stikov z negativnimi ljudmi, ki so vam izpili ogromno energije, vam predlagamo kratko vajo. Zaprite oči in si predstavljajte belo svetlobo, ki obdaja vaše telo. Nato začnite v mislih ponavljati naslednjo mantro: »Ta svetloba me ščiti pred vsem, kar je temačno. Dosežeta me lahko samo luč in ljubezen.« Ko boste odprli oči, ne boste imeli več občutka, da ste nemočna žrtev, ki ji lahko kdor koli uniči dan.

2. Ne bojte se negativnih občutkov

Pri negativnih občutkih je pogosto prisoten poseben paradoks: bolj ko pred njimi bežimo, močnejši postanejo in večjo moč imajo nad nami. Če imate slab dan, je pomembno, da se ne ustrašite svojih občutkov, saj jih boste s tem samo okrepili. Poskušajte poiskati miren kotiček, kjer boste lahko zbrali svoje misli. Vdihnite in počasi izdihnite. Nadaljujte z globokim dihanjem in se poskušajte osredotočiti na to, da je življenje polno vzponov in padcev. Slabim dnevom pogosto sledijo precej boljši. To, kar občutite danes, ni nekaj, kar boste občutili vse življenje. Na to, kar se vam dogaja, poskušajte pogledati kot na preizkušnjo, s pomočjo katere lahko usvojite pomembno lekcijo.

3. Poskušajte poiskati pozitivne vidike

Čeprav ni dobro, da pred negativnimi občutki bežite, po drugi strani prav tako ni priporočljivo, da dopustite, da vas popolnoma preplavijo. Morda sicer drži, da že dolgo niste imeli tako slabega dneva, vendar zagotovo ni vse tako črno, kot je videti na površini. Najverjetneje lahko najdete vsaj nekaj pozitivnih vidikov. Vzemite si nekaj minut za razmislek o vsem, za kar ste lahko hvaležni. Vaš dan bo postal tako zagotovo precej boljši.

4. Vzemite si čas za razvajanje

Pomembno je, da sta takrat, ko imate nadpovprečno slab dan, karseda prizanesljivi do sebe. Čeprav ste morda na dieti, si brez slabe vesti privoščite svojo najljubšo sladico. Priporočljivo je, da si privoščite čim več drobnih razvajanj – na primer sproščujočo kopel, ogled dobrega filma ali pijačo s prijateljico. To sicer najverjetneje ne bo zares rešilo slabega dneva, vendar bo končni vtis tako zagotovo precej boljši.

5. Razmislite o možnih preventivnih ukrepih

Slabi dnevi so nekaj, kar poznamo vsi. Toda če so tovrstni dnevi zelo pogosti, je vsekakor zelo priporočljivo, da razmislite o možnih »preventivnih ukrepih«. Pogosto sicer ne moremo neposredno vplivati na tisto, zaradi česar imamo slab dan, vendar obstaja po drugi strani najverjetneje precej dejavnikov, ki so pod vašim nadzorom. Če ste v zadnjem času doživeli zelo veliko slabih dni, razmislite, kaj je krivo za ta vzorec. Ali so možne spremembe, s katerimi bi lahko zmanjšali nevarnost za ponavljajoče se težave? Rešitev običajno ni hitra ali preprosta, vendar to še ne pomeni, da ne obstaja. Slab dan je lahko tako priložnost za to, da razmislite o svojem življenju – in da po potrebi spremenite smer, če ugotovite, da ste na napačni poti.

Zobobol po sladoledu? Za težavo obstaja znanstvena razlaga …

Nemalo ljudi ima težave z nadpovprečno občutljivimi zobmi. Med drugim to pomeni tudi povečano občutljivost na temperaturne spremembe. Tako se lahko na primer užitek ob sladoledu hitro spremeni v zelo neprijeten zobobol. Znanstveniki menijo, da so končno odkrili natančen razlog za tovrstne težave …

Raziskovalci locirali zobne celice, ki so nadpovprečno občutljive na nizke temperature

Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodila profesorica Katharina Zimmermann, je svoje ugotovitve objavila v reviji Science Advances. Znanstveniki so locirali celice v zobeh, ki so posebej občutljive na temperaturne spremembe oziroma na zelo nizke temperature. Te celice naj bi bile tako posredni sprožilec zobobolov, ki sledijo lizanju sladoleda ali pitju hladnih napitkov, povezane pa naj bi bile tudi z začasnim občutkom »blokade možganov«, ki se včasih pojavi ob uživanju zelo hladnih pijač ali jedi. Tovrstne težave so sicer še posebej pogoste pri ljudeh, katerih zobje niso v najboljšem stanju. Propadanje zobne sklenine namreč pomeni, da so omenjene celice precej bolj izpostavljene oziroma da se lažje vzpostavi povezava med njimi in med bolečinskimi centri.

V ozadju težave se pogosto skriva propadanje zobne sklenine

Odkritje raziskovalcev z nürnberške univerze bi lahko spodbudilo iskanje zdravljenja, namenjenega osebam, ki praktično ne morejo uživati hladnih jedi in napitkov, saj so njihovi zobje preprosto preveč občutljivi. Če vemo, katero molekulo natančno je treba napasti, je namreč pot do ustreznega zdravljenja običajno precej kratka. Tarčna molekula tu je TRPC5 v odontoblastu, torej v celicah, ki tvorijo vmesni sloj med mehko notranjo pulpo in trdimi zunanjimi sloji zoba. Najpomembnejša zunanja sloja sta seveda sklenina in dentin oziroma zobovina. Medtem ko je sklenina neobčutljiva na bolečino oziroma na dražljaje, to ne velja za dentin. Ta je povezan s pulpo v notranjosti zoba, kjer se nahajajo tudi živčne celice. Propadanje zoba se seveda običajno začne s propadanjem zobne sklenine, kar pomeni, da postane dentin nenadoma precej bolj izpostavljen. Posledično lahko dražljaji, kot je na primer temperaturna sprememba, sprožijo zelo hud zobobol, čeprav morda v preteklosti niste imeli težav s pretirano občutljivostjo zob.

Koristna lahko blokada kanalov molekule TRPC5, vendar je to lahko zgolj začasna rešitev

Raziskovalci menijo, da bi se lahko rešitev skrivala v sintezi snovi, ki bi blokirala TRPC5. Ta snov bi se lahko nato uporabila za izdelavo žvečilnih gumijev in podobnih izdelkov, namenjenih ljudem, ki se spopadajo z zelo občutljivimi zobmi. Snov, ki lahko vsaj deloma blokira delovanje molekul TRPC5 oziroma kanalov, po katerih potuje ta molekula, sicer že obstaja. Najdemo jo namreč lahko v olju klinčkov oziroma nageljnovih žbic, in sicer gre za snov, imenovano eugenol. Zagotovo ni naključje, da se prav omenjeno olje pogosto uporablja kot naravna pomoč za lajšanje zobobolov. Ekipa pod vodstvom profesorice Katharine Zimmermann se sicer zaveda, da gre pri tovrstnem spopadanju z občutljivostjo zob zgolj za površinsko blaženje posledic, ne za spopadanje z globljimi vzroki.

Čeprav je lahko blokada kanalov molekule TRPC5 zelo koristna za tiste, ki težko uživajo v sladoledu in podobnih dobrotah, saj se bojijo zobobola, se je treba vprašati, zakaj se je ta težava sploh pojavila. Zelo izrazita občutljivost zob je sicer lahko povezana z dejavniki, na katere nimamo neposrednega vpliva, vendar gre pogosto tudi za posledico neustreznih navad. Tako je nujno, da ustavite morebitno propadanje zoba – ne le zato, ker boste posledično poleti lažje uživali v sladoledu, ampak ker si lahko s tem prihranite ogromno drugih težav.

Odpadne zaščitne maske kot material za gradnjo cest

Pandemija je po eni strani vsaj začasno zajezila določene težave, povezane z onesnaževanjem okolja, vendar je po drugi strani prinesla tudi povsem nove izzive. Eden največjih: kaj storiti z vsemi zaščitnimi maskami za enkratno uporabo? Raziskovalci z avstralske univerze RMIT so se lotili iskanja rešitev za ta problem, pri čemer so naleteli na zanimivo možnost. Ugotovili so namreč, da je mogoče maske uporabiti kot enega od materialov za gradnjo cest.

Zaščitne maske najpogosteje končajo v sežigalnicah ali v naravi

Ugotovitve avstralskih raziskovalcev so bile predstavljene v študiji, ki je bila objavljena v reviji Science of the Total Environment. V študiji je med drugim navedeno, da je mogoče pri izdelavi enega kilometra dvopasovnice uporabiti kar 3 milijone oziroma skoraj 100 ton odpadnih zaščitnih mask. Povod za nastanek študije je bilo opažanje, da zaščitne maske pogosto niso ustrezno zavržene. V povprečju naj bi se dnevno uporabilo kar 7 milijard mask za enkratno uporabo, pri čemer številne maske končajo v naravi ali pa v sežigalnicah. Obe »rešitvi« sta seveda zelo obremenjujoči za okolje, s tem pa tudi za naše zdravje. Še posebej problematično je, če se maske znajdejo v naravi. Ker so skorajda peresno lahke, jih veter zlahka odpihne do rek in oceanov. Avstralski raziskovalci so želeli zato preučiti, ali morda vendarle obstaja boljša možnost. Ko so ugotovili, da bi bile lahko maske uporabne pri gradnji cest, so bili tudi sami precej presenečeni …

Do novih cest s kombinacijo različnih recikliranih materialov …

Za spoznanje, da je mogoče ceste graditi (tudi) z maskami, je bilo potrebnih več eksperimentov. Raziskovalci so zaščitne maske razrezali na drobne koščke, ki so jih nato zmešali z recikliranim betonskim agregatom, nastali material pa je bil nato uporabljen pri izdelavi cest. Tovrstne ceste so tako »dvojno ekološke«. Ne le da omogočajo koristno uporabo mask, ki bi sicer postale odpadek, ampak gre za »zelene ceste« tudi zaradi uporabe recikliranega betonskega agregata, ki se pridobiva s predelavo »odpadkov«, ki nastajajo med rušenji, prenovami in sorodnimi gradbenimi deli.

Idealno je, da delež razrezanih mask ne preseže 1 odstotka mešanice

Za zagotavljanje stabilnosti oziroma trdnosti, posledično pa varnosti cest je bilo treba poiskati ustrezno kombinacijo materialov. Po izvedenih eksperimentih se je izkazalo, da je najustreznejša kombinacija 99 odstotkov recikliranega betonskega agregata in 1 odstotka na drobne koščke razrezanih zaščitnih mask (mešanice, pri katerih je delež mask presegal 2 odstotka, niso bile dovolj trdne). Novi material je uspešno prestal različna testiranja. Raziskovalci so tako zaključili, da gre za material, ki je odporen na mehanske obremenitve, tekočino in kisline ter ki ustreza vsem standardom, ki veljajo za materiale, namenjene gradnji cest. Dodatna prednost pa je, da naj bi bilo mogoče material po obrabi ceste ponovno reciklirati.  

Eksperimenti za zdaj vključevali zgolj nove maske, ki še niso bile uporabljene

Pri izvajanju eksperimentov oziroma pri izdelavi novega materiala za gradnjo cest so bile sicer uporabljene izključno nove zaščitne maske, ki še niso bile nošene. Spoznanja o možnosti uporabe rabljenih, »odpadnih« zaščitnih mask pri gradnji cest so tako za zdaj vsaj deloma zgolj teoretična spoznanja, ki še niso bila zares pretvorjena v prakso. Za to bo namreč potrebno najti učinkovit sterilizacijski postopek, ki bo omogočal delo z že uporabljenimi zaščitnimi maskami, ne da bi to predstavljalo tveganje za okužbo. Za zdaj se zdita najbolj zanimivi t. i. termična metoda razkuževanja in metoda razkuževanja s pomočjo mikrovalov.

Pozor, nevarna dieta! 5 znakov, da gre za dieto, ki se ji je bolje izogniti …

Ni vsaka dieta slaba, vendar obstaja na žalost bistveno preveč takih, ki si vsekakor zaslužijo to oznako. Seveda pa lahko tudi med slabimi dietami najdemo še posebej problematične, ki so lahko celo zelo nevarne za zdravje. Če poskušate shujšati, ste najverjetneje preučili že precej možnosti, vendar je v poplavi najrazličnejših informacij pogosto težko ločiti zrnje od plev. Ne moremo vam sicer povedati, katera dieta je najprimernejša za vas, saj bi bilo treba pri tem upoštevati precej individualnih dejavnikov. Vendar vam lahko po drugi strani pomagamo pri prepoznavanju diet, ki se jim je vsekakor bolje izogniti. V nadaljevanju vas tako čaka pet pogostih značilnosti slabih diet, na katere morate biti pozorni …

1. Dieta temelji na izločanju skupin živil, ki veljajo za zdrava

Eden od opozorilnih znakov, da je z dieto, o kateri razmišljate, nekaj narobe, je popolna prepoved uživanja določenih prehranskih skupin (ali posameznih živil), ki so po mnenju večine strokovnjakov zdrave in povsem primerne tudi za tiste, ki poskušajo shujšati. Če gre za dieto, ki na primer povsem prepoveduje uživanje sadja ali polnozrnatih žit, je vsekakor pametno, da ste previdni. Na dolgi rok boste namreč težko ohranjali takšen jedilnik, še bolj problematično pa je, da lahko tovrstno prehranjevanje hitro privede do pomanjkanja pomembnih hranilnih snovi.

2. Dieta je »podprta« z naborom sumljivih trditev

Obstajajo sicer vprašanja, glede katerih znanstvena skupnost ni enotna, vendar se morate zavedati, da so prelomne ugotovitve, ki bi postavile na glavo vse, kar smo verjeli doslej, zelo redke. Če ste naleteli na dieto, katere učinkovitost je utemeljena z zelo sumljivimi trditvami, na katere niste še nikoli naleteli – oziroma s takšnimi, ki so v očitnem nasprotju z znanstvenimi spoznanji – se dieti raje izognite. Snovalci diete so sicer morda brali znanstvene študije, vendar so to najverjetneje počeli zelo selektivno.

3. Prevelik kalorični deficit

Za uspešno izgubo odvečnih kilogramov bo sicer nujno zmanjšati kalorični vnos, vendar morate biti pri tem previdni. Sprememba ne sme biti prehitra oziroma pretirano drastična. Stradanje telesa seveda na dolgi rok ni vzdržno, zato je nujno, da ste pri hujšanju potrpežljivi. Izognite se dietam, ki zahtevajo zelo drastično omejevanje kalorij.

4. Potreba po uporabi zelo dragih prehranskih dopolnil

Motivi snovalcev diet pogosto niso najbolj plemeniti. Pri tem imamo v mislih željo po pospeševanju prodaje določenih izdelkov, predvsem različnih prehranskih dopolnil. Če razmišljate o dieti, ki zahteva ogromno tovrstnih dodatkov, je vsekakor bolje, da iščete dalje. Edino, česar bi se znebili s pomočjo te diete, bi bile najverjetneje precejšnje količine denarja. Uspešno hujšanje ne zahteva dragih dodatkov. Če vas poskuša nekdo prepričati o nasprotnem, nameni te osebe najverjetneje niso najbolj pošteni.

5. Obljubljanje (pre)hitrih rezultatov

Pri dieti ne gre nujno za prehranjevalni režim, ki mu sledimo zgolj krajše obdobje. Izraz se lahko nanaša tudi na način prehranjevanja. Če poskušate shujšati in nato ohraniti težo, je vsekakor pametno, da se izogibate dietam v prvem pomenu besede. Običajno jih prepoznate po zelo senzacionalističnih obljubah o izgubi odvečnih kilogramov v izredno kratkem času. Tovrstne diete so lahko sicer zelo mamljive – na primer ko se približuje poletni dopust – vendar na dolgi povzročijo precej več škode kot koristi. Številka na tehtnici se lahko sicer z njihovo pomočjo začasno zmanjša, vendar se izgubljeni kilogrami običajno vrnejo zelo hitro, nemalokrat z obrestmi. Obenem pa lahko s tovrstnimi dietami ogrozite svoje zdravje. Pametneje je torej, da izberete pot, ki bo nekoliko daljša, vendar bodo možnosti za to, da vam na njej spodrsne, precej manjše.

Več o priljubljenih in preizkušenih dietah:

Mleko iz lanenih semen – napitek, bogat z omega-3-maščobnimi kislinami

Mleko iz lanenih semen je manj znana različica rastlinskega ‘mleka’. Rastlinski napitki, ki jih vedno več ljudi uporablja namesto kravjega mleka, so danes zelo razširjeni. Kupiti jih je namreč mogoče že v praktično vsaki trgovini(ci). Vendar izbira pri nas vendarle ni tako pestra kot ponekod v tujini. Medtem ko lahko v naših trgovinah kupimo predvsem sojino, riževo, ovseno, mandljevo, lešnikovo in kokosovo mleko, so v tujini pogosto na voljo tudi malce bolj posebne vrste rastlinskih napitkov – med njimi tudi mleko, izdelano iz lanenih semen, ki ga pri nas skorajda ni mogoče dobiti. Toda na srečo se lahko izdelave lotite kar sami.

Podobno kot pri drugih vrstah rastlinskih napitkov je postopek relativno preprost, hkrati pa bo cena domače izdelave bistveno nižja. Mleko iz lanenih semen je vsekakor nekaj posebnega, saj vsebuje nadpovprečne količine omega-3-maščobnih kislin, ki so, kot verjetno veste, izjemno pomembne za dobro zdravje …

Navodila za pripravo okusnega in zdravega napitka iz lanenih semen

Kot omenjeno, je priprava mleka iz lanenih semen zelo preprosta. Potrebujete le dve osnovni sestavini, in sicer lanena semena in vodo. V kuhinjskem mešalniku najprej zmešajte 3 skodelice vode in ¼ skodelice lanenih semen (če želite izdelati večje količine mleka iz lanenih semen, lahko količino sestavin seveda ustrezno prilagodite). Po nekaj minutah mešanja (lahko s prekinitvami) izklopite kuhinjski mešalnik in počakajte približno 10 minut.

Mešanico nato precedite skozi gosto gazo. Uporabite lahko tudi čisto vrečko z drobnimi luknjicami, ki je namenjena pranju občutljivega perila, ali vrečko za večkratno uporabo za sadje in zelenjavo. Pulpo, ki ostane na dnu vrečke oziroma na vrhu gaze, na koncu dobro ožemite, da iztisnete čim več tekočine. Svetujemo vam, da pulpo, ki ostane, prihranite za poznejšo rabo. Uporabite jo lahko na primer pri peki različnega peciva ali kot dodatek kosmičem, »zmešančkom« ipd. Mleko iz lanenih semen shranjujte v hladilniku, kjer lahko počaka približno 5 dni.

Napitek ima prijeten, rahlo oreščkast okus, ki ga lahko nadgradite z različnimi dodatki. Zelo okusna je na primer kombinacija mleka iz lanenih semen in izvlečka vanilje, napitku pa lahko dodate tudi sestavine, kot sta cimet in kakav v prahu. S temi dodatki lahko pričarate rahlo sladek priokus, ne da bi morali za to uporabiti sladkor, s čimer bi seveda občutno povečali kalorično vrednost napitka (po želji lahko sicer uporabite tudi klasične nadomestke sladkorja, na primer stevio ali eritritol).

Omega-3-maščobne kisline še posebej pomembne za srčno-žilni sistem in možgane

Čeprav je sestava različnih vrst rastlinskih napitkov, ki se uporabljajo kot zamenjava za mleko, v osnovi precej podobna, imajo posamezne vrste vendarle določene specifike. Največja posebnost mleka iz lanenih semen je zagotovo že omenjena vsebnost omega-3-maščobnih kislin oziroma, natančneje, alfalinolenske kisline (ALK). Gre za obliko, ki se lahko v našem telesu pretvori v eikozapentaenojsko (EPK) in v dokozaheksaenojsko kislino (DHK).

Omega-3-maščobne kisline so še posebej pomembne za preprečevanje srčno-žilnih obolenj,  obenem pa so nepogrešljive pri zaščiti naših možganov pred različnimi nevrodegenerativnimi boleznimi ter kot pomoč pri zmanjševanju tveganja za depresijo in druge razpoloženjske motnje. Pozitivni učinki omega-3-maščobnih kislin so povezani predvsem z njihovim protivnetnim delovanjem. Znano je namreč, da so v ozadju mnogih zdravstvenih težav prav kronična vnetja.

Čeprav z mlekom, izdelanim iz lanenih semen, ne morete pokriti vseh potreb svojega telesa po omaga-3-maščobnih kislin, gre lahko za dragoceno obogatitev vaše prehrane. Podobno kot drugi rastlinski napitki seveda tudi mleko iz lanenih semen ne vsebuje holesterola, kar je dodatna prednost za vaše srce in ožilje.

Z mobilnimi igrami nad debelost pri otrocih

Mobilne in računalniške igre so pogosto dojete predvsem kot nekaj, kar škoduje zdravju otrok. Toda mednarodna raziskava, ki je plod sodelovanja številnih uglednih znanstvenih inštitucij in ki jo je vodila prof. Rema Padman, je dokazala, da je lahko učinek iger tudi diametralno nasproten. Uporabljene so lahko namreč kot dragocen didaktični pripomoček, ki otroke nevsiljivo spodbuja k bolj zdravim prehranskim izbiram, posledično pa kot pripomoček za preprečevanje debelosti pri otrocih, ki postaja vse bolj pereča težava …

Preprosta igra, ki je vključevala skrite lekcije, spodbudila bolj zdrave prehranske izbire

V raziskavi so sodelovali 104 otroci, stari od 10 do 11 let. Otroci so bili naključno razdeljeni v dve skupini. Prva skupina se je zabavala z igranjem mobilne akcijske igre, ki je vključevala implicitne didaktične elemente, povezane z zdravo prehrano, druga skupina pa je bila »kontrolna«. Otroci, ki so se znašli v drugi skupini, so namreč igrali klasično namizno igro brez »skritih« didaktičnih elementov. Mobilna igra je bila zastavljena v obliki boja z roboti, ki so predstavljali različne vrste nezdravih živil. Obenem pa sta se telo in hitrost fiktivnega lika, ki se je bojeval z roboti, spreminjala glede na vrsto zaužite hrane.

Tako otroci v prvi kot otroci v drugi skupini so igri posvetili dvakrat po 20 minut. Ko so se nehali igrati, so jim bili ponujeni slani in sladki prigrizki ter pijača. Pri sladkih prigrizkih so imeli na izbiro rozine in čokolado, pri slanih krompirjev čips in indijske oreščke, pri pijači pa so lahko izbirali med vodo in gaziranimi sladkimi pijačami. Izkazalo se je, da so otroci iz prve skupine precej pogosteje posegli po bolj zdravih možnostih …

Osredotočanje na zdrava živila precej učinkovitejše od zastraševanja

Znano je, da je lahko učenje precej bolj učinkovito, če se otroci pri tem zabavajo oziroma če niti ne vedo, da se pravzaprav učijo. Prav zato so lahko mobilne in video igre izjemno koristno pomagalo pri spodbujanju bolj zdravih navad. »Na površju« so namreč namenjene predvsem zabavi, vendar je  mogoče vanje zelo uspešno implementirani implicitne didaktične elemente.

Igra, ki so jo otroci igrali v okviru predstavljene raziskave, je sicer vključevala tudi neposredne informacije, povezane s hrano. Šlo je tako za informacije o nezdravi kot o zdravi hrani. Pri tem je zanimivo, da so imele informacije o zdravi hrani precej bolj pozitiven učinek. Več tovrstnih informacij je namreč spodbudilo bolj zdrave prehranske izbire. Po drugi strani pa to ni veljalo za »negativne trditve«, povezane s škodljivostjo določenih živil oziroma skupin prehranskih izdelkov. Tovrstno odzivanje otrok se ujema s predhodnimi ugotovitvami psihologov. Zastraševanje otrok namreč ni najboljša taktika za preprečevanje določenega vedenja, kar velja tudi za preprečevanje nezdravih prehranjevalnih navad. Učinek je lahko tu povsem nasproten od želenega: bolj ko boste otroka strašili, bolj ga bo vleklo k nezdravi hrani. Precej pametneje je, da se osredotočite na pozitivni vidik, torej na to, da otroku ponudite čim širši nabor zdravih živil in mu pri tem predstavite razloge, zakaj je določeno živilo dobro zanj.

Hkrati pa je pri spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad smiselno izkoristiti tudi pomagala, kot so didaktične igre. Otroka boste namreč težko popolnoma obvarovali pred mobilnimi in video igrami (in tudi če bi bilo to mogoče, to najverjetneje ne bi bilo dobro zanj), vendar ga lahko poskušate usmeriti k igram z didaktičnimi elementi, ki bodo imele pozitiven vpliv na njegov razvoj in navade.

Preberite tudi: Marko Juhant: Danes imajo že otroci podočnjake!

Zakaj so nekateri ljudje neprestano lačni?

Morda poznate osebo, ki je nenehno lačna – nemalokrat celo neposredno po obroku. Ali pa ste ta oseba morda celo sami. Naš apetit se lahko seveda precej razlikuje. Medtem ko nekateri praktično ne razmišljajo o hrani, se zdi, da se življenja drugih vrtijo samo okoli tega, kaj in kdaj bodo jedli. Poleg tega pa lahko prihaja do precejšnjih razlik tudi na ravni posameznika. V določenih obdobjih smo lahko malodane obsedeni s hrano, nato pa pridejo obdobja, ko je naš apetit precej manjši. Če imate občutek, da je vaš apetit v zadnjem času popolnoma podivjal, je vsekakor smiselno, da poskušate poiskati razlog za to spremembo. Lahko gre sicer za povsem običajen cikel, vendar je neukrotljiv apetit včasih povezan tudi z določenimi zunanjimi vzroki, na katere lahko (vsaj deloma) vplivamo …

Za povečan apetit je lahko krivo nadpovprečno stresno življenje

Za neukrotljiv apetit so nemalokrat krive težave, povezane z duševnim zdravjem. Občutek, da ste neprestano lačni, lahko tako izvira iz anksioznosti. Stres lahko sicer na naš apetit vpliva precej različno. Nekateri ljudje takrat, ko so pod hudim stresom, skorajda ne morejo jesti, spet drugi pa iščejo pomiritev prav v hrani, zato je njihov apetit v nadpovprečno stresnih obdobjih povsem neobvladljiv. Če želite ukrotiti apetit, se boste morali torej spopasti s tistim, kar je krivo za tesnobne občutke.

Neobvladljiv apetit kot simptom pomanjkanja esencialnih hranilnih snovi

Neprestana lakota je lahko tudi znak, da vašemu telesu primanjkuje pomembnih hranilnih snovi. Čeprav je kalorični vnos dovolj visok, sestava vaših obrokov morda ni optimalna. Z »nepojasnljivo« lakoto vam tako telo sporoča, da ni dobilo vsega, kar potrebuje. To lahko seveda najlažje razrešite tako, da se izogibate procesirani hrani, polni »praznih kalorij«, in da začnete na svoj jedilnik uvrščati karseda nepredelana, polnovredna živila, bogata z vitamini, minerali in drugimi pomembnimi hranili. Pri tem bodite še posebej pozorni na zadosten vnos vlaknin in beljakovin. Zagotovo boste že kmalu ugotovili, da se je vaš apetit precej umiril.

Ne podcenjujte vpliva fotografij na družbenih omrežjih

Pri raziskovanju, kaj je krivo za to, da ne morete obvladovati svojega apetita, ne bi smeli podcenjevati vpliva sodobnih medijev oziroma družbenih omrežij. Uporabniki teh kanalov zagotovo dobro veste, da se je praktično nemogoče izogniti poplavi fotografij, na katerih so zajete najrazličnejše dobrote. Tudi če v resnici niste lačni, se je ob pogosti izpostavljenosti tovrstnim fotografijam praktično nemogoče izogniti razmišljanju o hrani. Manj časa, preživetega na družbenih omrežjih, tako običajno pomeni tudi manj težav s pogostimi napadi lakote.

Napadi lakote lahko povezani tudi s sladkorno boleznijo ali z nepravilnim delovanjem ščitnice

Včasih pa so lahko za nepredvidljive in nelogične napade lakote krive tudi določene zdravstvene težave. Čeprav morda vaši bližnji trdijo, da gre preprosto za požrešnost in da se morate naučiti samoobvladovanja, je lahko resnica precej drugačna. Pri določenih boleznih so lahko napadi lakote tako hudi, da ste praktično povsem nemočni, ne glede na to, kako močna je vaša volja. Težava je lahko na primer povezana z diabetesom (oziroma s hipoglikemijo, ki je pogost zaplet pri tej bolezni), za povečan apetit pa je lahko kriva tudi vaša ščitnica. Običajno se težave pojavijo predvsem takrat, ko ščitnica ne izloča dovolj hormonov (govorimo o motnji, imenovani hipotiroidizem). V ozadju so lahko tudi težave z drugimi hormoni, ne nazadnje pa je lahko neobvladljiv apetit tudi nezaželen stranski učinek uporabe določenih zdravil. Če opažate, da postaja težava vedno resnejša in da ste ji sami težko kos, je vsekakor priporočljiv obisk zdravnika.

Vrtnarjenje pomaga do boljše telesne samopodobe

Vrtnarjenje prinaša številne koristi. Osnovna je seveda ta, da predstavlja pot do domačega, okusnega in zdravega pridelka. Če se odločimo za vrtnarjenje, imamo namreč neposreden nadzor nad uporabo pesticidov in sorodnih snovi, ki se jim tako zlahka izognemo. Delo na vrtu je lahko obenem odlična oblika rekreacije, ki nam pomaga pri hujšanju oziroma pri ohranjanju zdrave telesne teže, s tem pa prispeva tudi k boljšemu zdravju. Nato pa so tu še »sekundarne koristi« vrtnarjenja, o katerih običajno ne razmišljamo. Glede na ugotovitve raziskovalcev z angleške univerze Anglia Ruskin je ena izmed teh koristi tudi izboljšana telesna samopodoba …

Telesna samopodoba: premik od estetskega k funkcionalnemu vidiku

Telesna samopodoba je sicer deloma povezana s tistim, kar imenujemo zgolj »samopodoba«, vendar gre za specifičen koncept z malce bolj zamejenim pomenom. Dobra telesna samopodoba zajema različne vidike. V osnovi gre za naš odnos do lastnega telesa oziroma za to, kako pozitivno ali negativno ga dojemamo. Pri tem nikakor ni pomemben samo videz. Pri zdravi telesni samopodobi je namreč običajno pomembno prav preseganje izključno estetskega vidika. Telo začnemo tako ceniti zaradi »praktičnih razlogov«, tj. zaradi funkcionalnosti. Četudi ta morda ne ustreza povsem našim željam, znamo biti hvaležni za pozitivne vidike.

Za zdravo telesno samopodobo je obenem značilna tudi pomirjenost z določenimi »nepopolnostmi« – oziroma zavedanje, da so takšni in drugačni »ideali« močno odvisni od časa in prostora, v katerem živimo. Pri vsem tem nam je lahko v pomoč prav redno delo na vrtu. Študija, ki so jo pripravili angleški raziskovalci pod vodstvom dr. Virena Swamija, ki poučuje socialno psihologijo, je namreč razkrila, da imajo ljudje, ki se redno ukvarjajo z vrtnarjenju, precej boljšo telesno samopodobo od tistih, ki nimajo pravih izkušenj z delom na vrtu …

Študija angleških raziskovalcev prinesla zanimive ugotovitve

Šlo je za raziskavo, v kateri je sodelovalo 165 oseb. Med sodelujočimi je bilo 84 ljudi, ki so redno obdelovali manjše vrtičke, in 81 ljudi, ki v svojem prostem času ne obdelujejo vrta. Sodelujoči so izpolnili več vprašalnikov, ki so med drugim vključevali različna vprašanja, povezana z vidiki telesne samopodobe. Analiza odgovorov je pokazala, da je bila telesna samopodoba »vrtnarjev« boljša v praktično vseh kategorijah, ki določajo ta koncept. Osebe, ki se redno ukvarjajo z vrtnarjenjem, so precej bolj cenile zmožnosti svojega telesa in svoje telo nasploh.

Več dela na vrtu – boljša telesna samopodoba

Raziskovalci so obenem ugotovili, da obstaja korelacija med količino časa, ki ga posvetimo delu na vrtu, in telesno samopodobo. Več vrtnarjenja tako praviloma pomeni tudi bolj pozitiven odnos do svojega telesa. Razveseljujoča pa je tudi ugotovitev, da za pozitivne učinke ni potrebno obdelovanje večjega vrta, neposredno povezanega z naravo. Zadošča že delo na manjšem urbanem vrtičku, ki morda zajema le nekaj gredic. Če imate možnost za najem tovrstnega vrtička, jo je torej vsekakor smiselno izkoristiti.

Delo na vrtu ima bolj pozitivne učinke od drugih oblik telesne aktivnosti

Telesna samopodoba se lahko seveda krepi tudi z drugimi oblikami telesne aktivnosti, toda delo na vrtu je vendarle nekaj posebnega. Tu namreč ne gre za aktivnost, ki bi bila »sama sebi namen«, ampak je gibanje tesno povezano s konkretnim ciljem, z »ustvarjanjem« nečesa. Tako ni presenetljivo, da ima prav delo na vrtu tako pozitiven vpliv na telesno samopodobo. Ko vidimo, kako naše delo oziroma premikanje telesa prispeva k rasti pridelka, začnemo precej bolj ceniti svoje telo in njegove osupljive zmožnosti.

Preberite tudi: Bi moralo postati vrtnarjenje obvezen šolski predmet?

Hoja za hujšanje: 5 koristnih nasvetov

Hoja je vsekakor dobra za zdravje, predvsem za naše srce in ožilja, toda kako koristna je lahko za hujšanje? Večina ljudi verjame, da hoja ni najprimernejša oblika telesne aktivnost za izgubo odvečnih kilogramov in preoblikovanje postave. Vendar je hoja v resnici koristnejša, kot si verjetno predstavljate – toda le če sledite napotkom, ki vas čakajo v nadaljevanju. Če je primarni cilj hoje hujšanje, so namreč potrebne oziroma vsaj zelo priporočljive določene prilagoditve, ki poskrbijo za hitrejši napredek …

1. Osredotočite se na držo in napnite mišice

Hoja za hujšanje se seveda razlikuje od običajnega lahkotnega sprehoda, ko nismo pretirano pozorni na svoje telo. Če želite s pomočjo hoje izgubiti odvečne kilograme, je zelo pomembno, da ste osredotočeni na svojo držo in na mišice. Poskušajte biti čim bolj vzravnani. Brada naj bo rahlo povzdignjena, ramena pa naj bodo potisnjena nazaj. Napnite trebušne mišice, vendar pazite, da ne boste zadrževali diha. Prav tako naj bodo napete vaše hrbtne mišice in mišice nog. Upoštevanje teh napotkov poskrbi za anaerobno nadgradnjo hoje, ki je v osnovi aerobna aktivnost. Hujšanje je lahko tako precej učinkovitejše.

2. Tempo naj bo nekoliko hitrejši

Počasni sprehodi imajo seveda določene prednosti, saj učinkujejo skorajda kot nekakšna meditacija. Tako je nedvomno zelo koristno, da se vsaj občasno odpravite na takšen sprehod. Toda če želite shujšati, je vsekakor priporočljivo, da večinoma hodite nekoliko hitreje. Svetujemo vam, da posamezne »treninge« začnete počasi, nato pa postopoma povečujete hitrost. Dobra izbira so lahko tudi intervalni treningi, torej izmenjevanje intervalov hitre in počasne hoje.

3. Postavljajte si cilje

Čeprav si danes ogromno ljudi lasti športne zapestnice in podobne pripomočke, ki omogočajo spremljanje različnih parametrov, povezanih s hojo, pogosto pozabimo na to možnost. Če je glavni razlog, zaradi katerega hodite, hujšanje, je vsekakor priporočljivo, da začnete redno uporabljati tovrstne naprave. Poskušajte si zadajati nove, zahtevnejše cilje – in podirati svoje stare rekorde. Določene aplikacije omogočajo tudi »tekmovanje« z drugimi uporabniki, kar lahko poskrbi za nekaj dodatne motivacije. Malce zdrave tekmovalnosti vam lahko vsekakor koristi. Hoja tako ne bo postala pretirano monotona, saj boste imeli pred sabo konkretne cilje oziroma mejnike. Možnost, da obupate, bo posledično precej manjša.

4. Priskrbite si kakovostno opremo

Kakovostna obutev je vsekakor izjemno pomembna, kar velja še posebej za obutev, ki jo uporabljamo med športno aktivnostjo – tako zaradi udobja kot zaradi zmanjševanja tveganja za poškodbe. Če ste se odločili, da bo med vašim procesom hujšanja hoja primarna oblika telesne aktivnosti, je zelo priporočljivo, da investirate v malce kakovostnejšo obutev (seveda pa tudi v oblačila in dodatno opremo, na primer palice in pokrivala za zaščito pred soncem). Če vam bo med hojo resnično udobno, boste precej lažje prehodili daljše razdalje, obenem pa boste imeli manj težav s povečevanjem hitrosti.

5. Vsaj občasno izberite malce bolj razgibane terene

Ne nazadnje pa je uspešnost hujšanja močno odvisna tudi od značilnosti izbranega terena. Čeprav morda med tednom nimate možnosti za hojo po bolj razgibanih terenih, saj bi vam pot vzela preveč časa, se poskušajte vsaj ob koncu tedna odpraviti do malce bolj hribovitega predela. Tudi hoja po ravnini je sicer lahko zelo koristna za hujšanje – še posebej če boste upoštevali zgornje napotke – vendar bo razgiban teren poskrbel za dodatne prednosti. Med hojo v hrib se aktivirajo tudi mišice, ki so pri hoji po ravnem terenu precej neaktivne. Tako bo možno precej hitrejše preoblikovanje postave.

Preberite tudi: Bosonoga hoja: Stopala »oslepijo«, če jih obujemo