DomovVrt & VrtnarjenjeBi moralo postati vrtnarjenje obvezen šolski predmet?

Bi moralo postati vrtnarjenje obvezen šolski predmet?

Znanje o vzgoji različnih rastlin za prehrano je bilo v preteklosti praktično samoumevno. Večina ljudi se je namreč s tovrstnimi opravili srečevala praktično vsakodnevno, zato niti ni bilo potrebno posebno poučevanje, saj se je znanje usvajalo spontano in se prenašalo iz roda v rod. Danes smo precej manj odvisni od lastnega vrta, saj se večina po zelenjavo preprosto odpravi v trgovino oziroma kvečjemu do tržnice ali bližnjega kmeta. Pomanjkanje stika s procesom pridelave hrane je še posebej očitno pri najmlajših generacijah. Eno izmed rešitev te težave predstavljajo šolski vrtovi, ki jih poznajo tudi na nekaterih slovenskih šolah. Nekateri pa menijo, da bi bil pri tem potreben še korak dlje, in sicer uvedba vrtnarjenja kot obveznega predmeta (vsaj) v osnovnih šolah.

- Oglas -

Ravnatelj, ki se je zavedal, da zgolj teoretično znanje ne bo dovolj

Primeri dobre prakse so znani tudi iz tujine. Eden takšnih je primer šole Charltona Manorja v Londonu. Pobudnik projekta je bil ravnatelj Tim Baker, ki je opažal vse več poročil o tem, da mnogim otrokom danes primanjkuje znanja o pridelavi hrane. Tako se je odločil, da na neizrabljenem kosu zemlje, ki je bil v lasti šole, ustvari vrt, namenjen učencem. Zavedal se je namreč, da ne bo dovolj zgolj podajanje teoretičnega znanja, ampak da je nujno, da se otroci o predelavi hrane učijo tudi v praksi, torej tako, da sami sodelujejo pri tem procesu.

Vrtnarjenje šolski predmet

Vrt kot priložnost za lažje razumevanje šolske snovi

Za Bakerja šolski vrt ni predstavljaj zgolj priložnosti za učne ure o pridelavi hrane, ampak je želel, da se učenci tako seznanijo tudi s sorodnimi vsebinami – na primer s procesom opraševanja rastlin in s prilagajanjem organizmov na različne okoliščine, ki je osrednji element evolucije. Prepričan je bil namreč, da bodo učenci precej bolje razumeli te vsebine, ki se sicer poučujejo v učilnici, in da si jih bodo lažje zapomnili, če bo učni proces potekal v malce drugačnem okolju. Hkrati je menil, da je šolski vrt tudi odlična priložnost za seznanjanje učencev s tem, kaj je zdrava prehrana in zakaj je tako pomembno, da poskušamo jesti čim bolj zdravo.

Učne ure na prostem ne pomenijo nujno več razgrajanja

Po nekaj več kot štirih letih je jasno, da je projekt, ki ga je začel ravnatelj Baker, velik uspeh. Nekateri učitelji so bili sicer sprva skeptični, saj so se bali, da bo pouk na prostem še poslabšal vedenjske težave nekaterih učencev. Vendar se je zgodilo povsem nasprotno. Celo tisti najbolj problematični učenci so z zanimanjem prisluhnili lekcijam in z veseljem poprijeli za delo. Del pridelka s šolskega vrta se prodaja v trgovinici, ki jo vodijo kar učenci sami, zaslužek pa jim nato pomaga pri nabavi dodatnega orodja in drugih pripomočkov za obdelavo vrta. Vse več je tudi povezav z navidezno precej drugačnimi predmeti, na primer z matematiko, kjer učenci pogosto rešujejo kar naloge, povezane z vrtom. Tako precej lažje razumejo, kaj je smisel določenih matematičnih operacij. Učenje je torej postalo bistveno manj abstraktno in bolj življenjsko.

- Oglas -

Manj suhoparne lekcije o zdravi prehrani – večji vpliv na učence

Razlogov, ki govorijo v prid vrtnarjenju kot obveznemu šolskemu predmetu, je vsekakor več kot dovolj. Od seznanjanja s postopki pridelave hrane do možnosti povezave teorije in prakse, navajanja na delo v skupini in preživljanja časa na svežem zraku. Nekateri menijo, da je še posebej pomembna možnost drugačnega poučevanja o zdravi prehrani, ki je sicer precej suhoparno, zato na večino učencev ne naredi večjega vtisa. Zanimivo bo torej spremljati, ali se bo morda v bližnji prihodnosti za tovrstno obliko poučevanja odločalo vse več šol – tako pri nas kot v tujini – in ali lahko to postopoma zares privede do splošnejših sprememb učnega programa.

Preberite tudi: Šola v Indiji daje prednost sreči, namesto ocenam

- Oglas -

NAJNOVEJŠE