Prijava
Pandemija je po eni strani vsaj začasno zajezila določene težave, povezane z onesnaževanjem okolja, vendar je po drugi strani prinesla tudi povsem nove izzive. Eden največjih: kaj storiti z vsemi zaščitnimi maskami za enkratno uporabo? Raziskovalci z avstralske univerze RMIT so se lotili iskanja rešitev za ta problem, pri čemer so naleteli na zanimivo možnost. Ugotovili so namreč, da je mogoče maske uporabiti kot enega od materialov za gradnjo cest.
Zaščitne maske najpogosteje končajo v sežigalnicah ali v naravi
Ugotovitve avstralskih raziskovalcev so bile predstavljene v študiji, ki je bila objavljena v reviji Science of the Total Environment. V študiji je med drugim navedeno, da je mogoče pri izdelavi enega kilometra dvopasovnice uporabiti kar 3 milijone oziroma skoraj 100 ton odpadnih zaščitnih mask. Povod za nastanek študije je bilo opažanje, da zaščitne maske pogosto niso ustrezno zavržene. V povprečju naj bi se dnevno uporabilo kar 7 milijard mask za enkratno uporabo, pri čemer številne maske končajo v naravi ali pa v sežigalnicah. Obe »rešitvi« sta seveda zelo obremenjujoči za okolje, s tem pa tudi za naše zdravje. Še posebej problematično je, če se maske znajdejo v naravi. Ker so skorajda peresno lahke, jih veter zlahka odpihne do rek in oceanov. Avstralski raziskovalci so želeli zato preučiti, ali morda vendarle obstaja boljša možnost. Ko so ugotovili, da bi bile lahko maske uporabne pri gradnji cest, so bili tudi sami precej presenečeni …
Do novih cest s kombinacijo različnih recikliranih materialov …
Za spoznanje, da je mogoče ceste graditi (tudi) z maskami, je bilo potrebnih več eksperimentov. Raziskovalci so zaščitne maske razrezali na drobne koščke, ki so jih nato zmešali z recikliranim betonskim agregatom, nastali material pa je bil nato uporabljen pri izdelavi cest. Tovrstne ceste so tako »dvojno ekološke«. Ne le da omogočajo koristno uporabo mask, ki bi sicer postale odpadek, ampak gre za »zelene ceste« tudi zaradi uporabe recikliranega betonskega agregata, ki se pridobiva s predelavo »odpadkov«, ki nastajajo med rušenji, prenovami in sorodnimi gradbenimi deli.
Idealno je, da delež razrezanih mask ne preseže 1 odstotka mešanice
Za zagotavljanje stabilnosti oziroma trdnosti, posledično pa varnosti cest je bilo treba poiskati ustrezno kombinacijo materialov. Po izvedenih eksperimentih se je izkazalo, da je najustreznejša kombinacija 99 odstotkov recikliranega betonskega agregata in 1 odstotka na drobne koščke razrezanih zaščitnih mask (mešanice, pri katerih je delež mask presegal 2 odstotka, niso bile dovolj trdne). Novi material je uspešno prestal različna testiranja. Raziskovalci so tako zaključili, da gre za material, ki je odporen na mehanske obremenitve, tekočino in kisline ter ki ustreza vsem standardom, ki veljajo za materiale, namenjene gradnji cest. Dodatna prednost pa je, da naj bi bilo mogoče material po obrabi ceste ponovno reciklirati.
Eksperimenti za zdaj vključevali zgolj nove maske, ki še niso bile uporabljene
Pri izvajanju eksperimentov oziroma pri izdelavi novega materiala za gradnjo cest so bile sicer uporabljene izključno nove zaščitne maske, ki še niso bile nošene. Spoznanja o možnosti uporabe rabljenih, »odpadnih« zaščitnih mask pri gradnji cest so tako za zdaj vsaj deloma zgolj teoretična spoznanja, ki še niso bila zares pretvorjena v prakso. Za to bo namreč potrebno najti učinkovit sterilizacijski postopek, ki bo omogočal delo z že uporabljenimi zaščitnimi maskami, ne da bi to predstavljalo tveganje za okužbo. Za zdaj se zdita najbolj zanimivi t. i. termična metoda razkuževanja in metoda razkuževanja s pomočjo mikrovalov.
