Vrtnarjenje prinaša številne koristi. Osnovna je seveda ta, da predstavlja pot do domačega, okusnega in zdravega pridelka. Če se odločimo za vrtnarjenje, imamo namreč neposreden nadzor nad uporabo pesticidov in sorodnih snovi, ki se jim tako zlahka izognemo. Delo na vrtu je lahko obenem odlična oblika rekreacije, ki nam pomaga pri hujšanju oziroma pri ohranjanju zdrave telesne teže, s tem pa prispeva tudi k boljšemu zdravju. Nato pa so tu še »sekundarne koristi« vrtnarjenja, o katerih običajno ne razmišljamo. Glede na ugotovitve raziskovalcev z angleške univerze Anglia Ruskin je ena izmed teh koristi tudi izboljšana telesna samopodoba …
Telesna samopodoba: premik od estetskega k funkcionalnemu vidiku
Telesna samopodoba je sicer deloma povezana s tistim, kar imenujemo zgolj »samopodoba«, vendar gre za specifičen koncept z malce bolj zamejenim pomenom. Dobra telesna samopodoba zajema različne vidike. V osnovi gre za naš odnos do lastnega telesa oziroma za to, kako pozitivno ali negativno ga dojemamo. Pri tem nikakor ni pomemben samo videz. Pri zdravi telesni samopodobi je namreč običajno pomembno prav preseganje izključno estetskega vidika. Telo začnemo tako ceniti zaradi »praktičnih razlogov«, tj. zaradi funkcionalnosti. Četudi ta morda ne ustreza povsem našim željam, znamo biti hvaležni za pozitivne vidike.
Za zdravo telesno samopodobo je obenem značilna tudi pomirjenost z določenimi »nepopolnostmi« – oziroma zavedanje, da so takšni in drugačni »ideali« močno odvisni od časa in prostora, v katerem živimo. Pri vsem tem nam je lahko v pomoč prav redno delo na vrtu. Študija, ki so jo pripravili angleški raziskovalci pod vodstvom dr. Virena Swamija, ki poučuje socialno psihologijo, je namreč razkrila, da imajo ljudje, ki se redno ukvarjajo z vrtnarjenju, precej boljšo telesno samopodobo od tistih, ki nimajo pravih izkušenj z delom na vrtu …
Študija angleških raziskovalcev prinesla zanimive ugotovitve
Šlo je za raziskavo, v kateri je sodelovalo 165 oseb. Med sodelujočimi je bilo 84 ljudi, ki so redno obdelovali manjše vrtičke, in 81 ljudi, ki v svojem prostem času ne obdelujejo vrta. Sodelujoči so izpolnili več vprašalnikov, ki so med drugim vključevali različna vprašanja, povezana z vidiki telesne samopodobe. Analiza odgovorov je pokazala, da je bila telesna samopodoba »vrtnarjev« boljša v praktično vseh kategorijah, ki določajo ta koncept. Osebe, ki se redno ukvarjajo z vrtnarjenjem, so precej bolj cenile zmožnosti svojega telesa in svoje telo nasploh.
Več dela na vrtu – boljša telesna samopodoba
Raziskovalci so obenem ugotovili, da obstaja korelacija med količino časa, ki ga posvetimo delu na vrtu, in telesno samopodobo. Več vrtnarjenja tako praviloma pomeni tudi bolj pozitiven odnos do svojega telesa. Razveseljujoča pa je tudi ugotovitev, da za pozitivne učinke ni potrebno obdelovanje večjega vrta, neposredno povezanega z naravo. Zadošča že delo na manjšem urbanem vrtičku, ki morda zajema le nekaj gredic. Če imate možnost za najem tovrstnega vrtička, jo je torej vsekakor smiselno izkoristiti.
Delo na vrtu ima bolj pozitivne učinke od drugih oblik telesne aktivnosti
Telesna samopodoba se lahko seveda krepi tudi z drugimi oblikami telesne aktivnosti, toda delo na vrtu je vendarle nekaj posebnega. Tu namreč ne gre za aktivnost, ki bi bila »sama sebi namen«, ampak je gibanje tesno povezano s konkretnim ciljem, z »ustvarjanjem« nečesa. Tako ni presenetljivo, da ima prav delo na vrtu tako pozitiven vpliv na telesno samopodobo. Ko vidimo, kako naše delo oziroma premikanje telesa prispeva k rasti pridelka, začnemo precej bolj ceniti svoje telo in njegove osupljive zmožnosti.
Preberite tudi: Bi moralo postati vrtnarjenje obvezen šolski predmet?