Odpor do rumene barve – znak, da ste pod hudim stresom

Karmen Jordan
-
0
Odpor do rumene barve – znak, da ste pod hudim stresom

Preučevanje učinkov, ki jih imajo na nas različne barve, je lahko izredno zanimivo. To, katere barve nas privlačijo in katere odbijejo, lahko razkrije ogromno o nas – tako o naši osebnosti nasploh kot o trenutnem počutju. Nenaden odpor do določenih barv je lahko tako pokazatelj določenega neravnovesja, ki zahteva ustrezno obravnavo. Če vas je začela v zadnjem času motiti predvsem rumena barva, lahko to pomeni, da je vaše življenje pretirano stresno …

Od izrazito pozitivnih vplivov na počutje do močnega odpora do rumene barve …

Rumeno barvo običajno povezujemo s pozitivno energijo in s srečo. Tako gre za barvo, ki na večino ljudi učinkuje zelo pozitivno, kar je bilo dokazano tudi z različnimi raziskavami. Ljudje, katerih najljubša barva je rumena, naj bi bili tako v povprečju precej manj nagnjeni k depresiji in k anksioznosti od večine populacije.

Zdi se torej nenavadno, da ima lahko ta barva včasih tudi povsem nasprotne učinke, vendar obstaja precej logična razlaga za odpor do rumene barve. Neprijetni občutki, povezano z rumeno, ki jo nekateri imenujejo kar »sončna barva«, so lahko zgolj začasni, včasih pa lahko trajajo precej dolgo.

Preveč dražljajev oziroma stresa – pogost razlog za neprijetne občutke ob rumenih odtenkih

Pri tem ne gre zgolj za to, da morda ne spadate med največje ljubitelje rumenih oblačil ali modnih dodatkov. Govorimo o izrazitem odporu, ko rumena barva povzroči neprijetne občutke in vznemirjenje. Kaj natančno se torej skriva za tovrstno reakcijo? Pri razlagi nam je lahko v pomoč analogija s sončnimi žarki. Čeprav so ti nujni za življenje, se seveda ne moremo pretirano približati Soncu, saj bi nas preprosto scvrlo.

Če ne prenesete rumene, je lahko torej to povezano z nekakšno prenasičenostjo. Ker ste pod hudim stresom, iščete nekaj, kar bi vam pomagalo pri tem, da se umirite, rumena pa deluje zelo poživljajoče. Čeprav so lahko poživljajoči učinki rumene pogosto zelo koristni, je v nadpovprečno stresnih obdobjih to zagotovo zadnje, kar potrebujete.

Razmislite, ali bi bila lahko kriva tudi vaša prehrana

Odpor do rumene je lahko včasih povezan tudi z neustreznimi prehranjevalnimi navadami. Če vas je začelo motiti vse, kar je rumeno, je lahko to znak, da se na vašem jedilniku prepogosto znajdejo živila, obarvana v rumene odtenke.

S tem seveda ne mislimo zdravih, polnovrednih živil rumene barve. Problematična so lahko predvsem močno procesirana živila, ki so pogosto izdelana na koruzni osnovi. Zaradi uživanja tovrstne hrane  vaš krvni sladkor povsem podivja, kar lahko med drugim vpliva tudi na izločanje čezmernih količin kortizola.

Modra – barva, ki vam lahko pomaga pri spopadanju s stresom

Kako torej ukrepati? Spopadanje s stresom seveda zahteva celosten pristop, kar pomeni, da ne obstaja čudežna rešitev, s katero bi lahko v hipu odpravili vse svoje težave. Vendar si lahko vsaj deloma pomagate tudi tako, da poskušate karseda uravnotežiti barve v svojem življenju. Če ste zaradi rumeni še bolj nervozni kot sicer, to pomeni, da potrebujete več hladnih barv (predvsem pa tistega, kar simbolizirajo te barve, torej umirjenosti, počitka, sproščenosti). Zelo blagodejne učinke ima lahko modra barva, zato je pametno, da poskrbite, da ste čim pogosteje obdani z modrimi predmeti.

Obenem je priporočljivo, da z modrimi odtenki obarvate tudi svoj krožnik. Še posebej blagodejne učinke imajo lahko borovnice – tako zaradi modre barve kot zaradi snovi, ki jih vsebujejo. Borovnice so namreč bogate z antociani, ki so lahko med drugim zelo koristni prav za uravnavanje našega razpoloženja oziroma počutja.

Znebite se trdovratnega vonja po znoju, ki se je zažrl v športna oblačila

Karmen Jordan
-
0
Znebite se trdovratnega vonja po znoju, ki se je zažrl v športna oblačila

Neprijeten vonj športnih oblačil je zelo pogosta težava. S tem ni mišljen vonj neposredno po vadbi, ampak govorimo o vonju po znoju, ki je prisoten tudi po pranju. Je edino, kar vam preostane, to, da oblačila preprosto zavržete? Ker so lahko kakovostna športna oblačila precej draga, to zagotovo ni najboljša rešitev. Namesto tega lahko preizkusite spodnje nasvete, ki vam bodo zagotovo v pomoč pri boju z neprijetnim vonjem oblačil.

Prepotena oblačila slecite čim prej

Oblačila, ki ste jih nosili med vadbo, je priporočljivo sleči čim hitreje. Tako zaradi zdravja kot zaradi preprečevanja razvoja neprijetnega vonja. S tem se sicer ne boste znebili vonja po znoju, ki se je že zažrl v oblačila, vendar gre za zelo koristen preventivni ukrep, s katerim lahko uspešno preprečite ponavljanje tovrstnih težav. Ko oblačila slečete, jih ne zvijte. Pametno je, da jih čim prej posušite. To bi namreč zaustavilo razmnoževanje bakterij, ki so glavne krivke za neprijetne vonjave. Zelo priporočljiv preventivni ukrep pa je tudi bolj premišljena izbira materialov za športna oblačila. Če nosite oblačila iz umetnih materialov, se namreč precej hitro razvije neprijeten vonj, saj gre za materiale, ki otežujejo izhlapevanje znoja, posledično pa olajšajo razmnoževanje bakterij. Precej boljša izbira so torej športna oblačila iz materialov, kot je bombaž.  

Vonj po znoju športna oblacila

Oblačila pred pranjem obrnite, pri dodajanju detergenta pa bodite zmerni

Vonja po znoju se boste znebili precej lažje, če boste oblačila pred pranjem obrnili. To bo olajšalo stik med detergentom za pranje perila in notranjo stranjo oblačil, kjer je vonj po znoju najbolj izrazit. Pri dodajanju detergenta upoštevajte pravilo, da je manj več. Čeprav se vam morda zdi, da lahko težavo rešite prav z uporabo večje količine detergenta, lahko v resnici s tem situacijo še poslabšate. Če je detergenta preveč, se lahko molekule ujamejo med vlakna oblačil. S tem tvegate neprijetne kožne reakcije, poleg tega pa predstavljajo ostanki detergenta na oblačilih zelo ugodno okolje za razrast najrazličnejših mikroorganizmov.

Pomagajte si s sredstvi za razkuževanje oblačil

Včasih zgolj detergent ni dovolj. Če je vonj po znoju še posebej trdovraten, bodo potrebna močnejša sredstva. Najbolj priporočljiva je uporaba izdelkov, ki so namenjeni temeljitemu razkuževanju oblačil. To bo namreč uničilo tudi najbolj trdožive bakterije, ki so se morda zažrle globoko v vlakna. Pri uporabi izdelkov za razkuževanje bodite seveda pazljivi: prepričajte se, da gre za sredstvo, ki je primerno za material, iz katerega so izdelana vaša oblačila. Če pri roki nimate posebnega izdelka za razkuževanje oblačil, pa je lahko dobra alternativa uporaba nekoliko toplejše vode kot običajno (vendar ne prevroče, saj se lahko oblačila sicer skrčijo).

Izogibajte se uporabi mehčalca

Mehčalec je lahko pogosto zelo koristen, vendar to ne velja za pranje športnih oblačil. Že manjše količine mehčalca se lahko namreč zažrejo v vlakna in ostanejo tam tudi po pranju. V te ostanke mehčalca se nato ujamejo bakterije in znoj, kar pogosto privede do neprijetnih vonjav, ki jih je zelo težko odstraniti.

Izkoristite moč kisa, sode bikarbone ali limoninega soka

Pri odstranjevanju neprijetnega vonja po znoju pa si lahko zelo uspešno pomagate tudi z določenimi povsem nravnimi metodami oziroma pripravki. Izjemno učinkovita je mešanica, pripravljena iz kisa in vode (sestavini zmešajte v razmerju 1 : 4). Oblačila preprosto namočite v to mešanico, in sicer za približno pol ure, nato pa jih operite v pralnem stroju. Za nevtralizacijo neprijetnih vonjav je lahko zelo koristna tudi soda bikarbona, ki jo stresite neposredno v pralni stroj. Še ena možnost pa je uporaba limoninega soka.

Preberite tudi: Preprosti triki za preprečevanje prekomernega znojenja

Bivanje v mini hiški poskrbi za občutno zmanjšanje ogljičnega odtisa

Karmen Jordan
-
0
Bivanje v mini hiški poskrbi za občutno zmanjšanje ogljičnega odtisa

Mini hiške so postale v zadnjih letih izjemno priljubljene. Eden glavnih razlogov, zaradi katerih se ljudje odločajo za tovrstna bivališča, je seveda povezan z nižjimi stroški, vendar obstajajo tudi dodatne prednosti bivanja v mini hiški. Nemalo ljudi se za to možnost odloči (tudi) zaradi želje po razbremenitvi okolja. Toda kako velik vpliv na ogljični odtis ima ta sprememba v resnici? Prav to je bilo vprašanje, ki si ga je zastavila Maria Saxton, takrat še doktorska študentka. Natančnemu preučevanju navad ljudi, ki prebivajo v mini hiškah, je posvetila kar leto dni, pri svoji raziskavi pa je prišla do nekaterih zelo zanimivih ugotovitev …

Osebe, ki bivajo v mini hiškah, porabijo bistveno manj virov

»Mini hiška« sicer ni natančno opredeljen pojem, vendar naj bi bila povprečna velikost tovrstnih bivališč približno 35 kvadratnih metrov, pri čemer so seveda možne tudi precej manjše različice. Maria Saxton je med svojo raziskavo anketirala 80 oseb, ki so bivališče običajne velikosti zamenjale za mini hiško. Na podlagi teh anket je izračunala, kako se je s tem spremenil njihov negativen vpliv na okolje. Med drugim je izračunala, kolikšna površina je bila potrebna za zagotavljanje virov, ki so jih prebivalci mini hišk porabili v enem letu (za kuhanje, hrano, ogrevanje itn.).

Mini hiška

Ugotovila je, da se je potreba po različnih virih s selitvijo v mini hiško bistveno zmanjšala. Pred tem je bilo namreč za pokrivanje potreb posameznikov po različnih virih v povprečju potrebnih nekaj več kot 7 hektarjev površine, nato pa se je površina zmanjšala na manj kot 4 hektare. Osebe, ki jih je Maria Saxton intervjuvala, so že pred selitvijo v mini hiško potrebovale manj virov kot povprečni Američan, čigar navade zahtevajo več kot 8 hektarjev površine za zagotavljanje virov letno. S selitvijo v mini hiško je postala torej poraba oseb, ki so sodelovale v raziskavi, bistveno nižja od siceršnje porabe Američanov, in sicer za več kot za 54 odstotkov.

Manj prostora – manj skušnjav za brezglavo nakupovanje

Zdi se sicer, da za ugotovitev, da bivanje v mini hiški zahteva manj virov, niti ne bi bila potrebna posebna raziskava. Vendar je zanimivo, da je Maria Saxton ugotovila, da prihranki energije pogosto niso bili neposredno povezani s selitvijo v manjše bivališče. Razlog za manjšo porabo virov tako niso bili samo manjši stroški ogrevanja ipd. Maria Saxton je preučila 100 različnih navad prebivalcev mini hišk in ugotovila, da so se ljudje, ki živijo v manjših bivališčih, odrezali bolje v kar 86 kategorijah. To pomeni, da so bile njihove navade bistveno bolj ekološke oziroma okolju prijazne. Ogromne razlike so se pokazale pri nakupovalnih navadah. Ker so imela na voljo precej manj prostora za shranjevanje, so se osebe, ki so bivale v mini hiškah, lažje uprle kupovanju predmetov, ki jih niso zares potrebovale. To pa je seveda pomembno prispevalo k zmanjšanju njihovega ogljičnega odtisa. 

Mini hiške bivanje

Okolju prijaznejše navade tudi pri prehrani in transportu

Odločitev za bivanje v mini hiški je bila v večini primerov povezana tudi z bolj ekološkimi prehranjevalnimi navadami. Ljudje, ki se odločijo za nakup oziroma gradnjo manjšega bivališča, tako pogosto zaužijejo manj živil živalskega izvora, obenem pa dajejo prednost lokalni, ekološko pridelani hrani. Pogosto vsaj del sadja in zelenjave pridelajo sami. Poleg tega pa so bile za prebivalce mini hišk v povprečju značilne tudi bolj »zelene« navade, povezane s transportom. Pogosto torej ne gre zgolj za vprašanje velikosti bivalnega prostora, ampak je bivanje v mini hiški mnogokrat povezano s celovito spremembo življenjskega sloga, kar poskrbi za bistveno manjši ogljični odtis v primerjavi z osebami, ki bivajo v večjih stanovanjih oziroma hišah.

Vaja, ki bo spremenila vaš odnos do slaščic …

Karmen Jordan
-
0
Vaja, ki bo spremenila vaš odnos do slaščic …

Uživanje v slaščicah ni nujno problematično samo po sebi. Če si občasno privoščite kakovostno slaščico, ki jo imate zares radi, ni potrebe, da imate pri tem slabo vest. Težava pa nastane, če se slaščice na vašem jedilniku znajdejo prepogosto. Tako jih morda uživate predvsem iz navade, pri čemer ima kvantiteta prednost pred kvaliteto – zadovoljite se s tistim, kar vam pač pride pod roke. Kako torej najti zlato sredino? Ni namreč nujno, da se sladicam povsem odpoveste. Pomembno je predvsem to, da znate ugotoviti, kdaj si resnično želite posladka, in da takrat izberete kakovostno sladico, ki bo resnično potešila vašo željo po sladkem. Pri tem vam je lahko v pomoč preprosta vaja, ki poskrbi za več čuječnosti pri prehranjevanju in za bolj zdrav odnos do slaščic …

Nobene hrane ne bi smeli dojemati kot pregrehe oziroma razloga za kazen

Ena od največjih pasti, v katere se lahko ujamete pri poskusu bolj zdravega prehranjevanja, je odnos »vse ali nič«. Tako lahko začnete verjeti, da si ne smete privoščiti niti najmanjšega »spodrsljaja«, saj bi to izničilo vsa vaša prizadevanja. Če pojeste nekaj, kar dojemate kot »pregreho«, ste tako prepričani, da si zaslužite kazen, kar je seveda vse prej kot zdravo. Tovrsten pogled na hrano lahko vodi do motenj hranjenja, toda tudi če situacija ne postane tako resna, ni priporočljivo, da se poskušate popolnoma odpovedati užitkom pri prehranjevanju.

Čeprav je osnovni cilj prehranjevanja oskrba telesa z energijo, so pomembni tudi občasni gurmanski užitki, predvsem za vaše duševno zdravje. Toda kako poskrbeti, da vas takrat, ko si privoščite sladico, ne bo zaneslo – in da boste obenem izbrali primeren trenutek za tovrstna razvajanja? Rešitev se skriva v bolj čuječnem prehranjevanju, kar pa je precej ohlapen koncept, ki lahko pomeni marsikaj. Tako vam v nadaljevanju predstavljamo konkretne napotke za bolj čuječno uživanje v sladicah.

Med uživanjem v sladicah preizkusite naslednjo vajo za bolj čuječen odnos do hrane

Določeni okusi lahko v nas sprožijo zelo močne čustvene odzive. Običajno gre za okuse, ki jih povezujemo s svojim otroštvom oziroma z občutkom varnosti in ljubezni. V trenutkih, ko v resnici potrebujemo predvsem varnost in občutek sprejetosti, lahko zato skorajda samodejno posežemo po določenih jedeh, ki jih povezujemo s temi občutki. Pogosto so to prav sladice. Ko si boste naslednjič zaželeli nečesa sladkega, se ne upirajte tej želji. Brez slabe vesti si privoščite sladico, vendar bodite med prehranjevanjem in po njem pozorni na svoje občutke, obenem pa tudi na to, kako je sladica vplivala na vaše telesno počutje. Postavljajte si vprašanja, kot so:

  • Kako se počutim, medtem ko jem ta piškot/kos torte/košček čokolade?
  • Je ta sladica resnično tisto, kar najbolj potrebujem v tem trenutku?
  • Se zdaj, ko sem pojedel_la to sladico, počutim bolje, kot sem se pred tem?
  • Je sladica potešila mojo željo ali imam še vedno občutek, da mi nekaj manjka?
  • Je sladica povzročila utrujenost, brezvoljnost, lenobnost?

Če se tudi po zadnjem grižljaju počutite odlično, to pomeni, da je bila sladica najverjetneje res tisto, kar ste potrebovali. Če na koncu ugotovite, da ni bilo vredno, pa boste v prihodnje najverjetneje precej lažje ugotovili, kdaj je želja po sladkarijah najverjetneje krinka za nekaj drugega. Namesto da stalno razmišljate, česa ne smete (kar pogosto privede do prenajedanja, ko vam popustijo zavore), poskušajte biti čim bolj objektivni pri opazovanju učinkov določenih sladic na vaše telo in počutje. Ta vaja vam bo zagotovo pomagala pri iskanju zlate sredine, še posebej če jo boste izvajali vsakič, ko si boste privoščili sladico.

Sindrom srednjega otroka – razlog za vaše neuspehe?

Karmen Jordan
-
0
Sindrom srednjega otroka – razlog za vaše neuspehe?

Srednji otroci naj bi se pogosto spopadali s še posebej težkimi preizkušnjami. Ko odrastejo, so lahko občutki, ki so bili povezani z njihovo vlogo v primarni družini, prenesejo na druge odnose. Tako imajo srednji otroci pogosto težave z iskanjem svojega mesta v svetu. Če ste tudi sami srednji otrok, s čimer so mišljeni vsi otroci, ki niso niti prvo- niti zadnjerojenci, ne glede na to, koliko otrok je v družini, lahko s seboj prenašate določena bremena, čeprav se tega morda niti ne zavedate. Prej ko se boste spopadli s temi bremeni, ki jih nekateri imenujejo kar sindrom srednjega otroka, hitreje se jih boste osvobodili. Po drugi strani pa je pomembno tudi to, da znate izkoristiti določene prednosti, ki so povezane s tem, da ste bili rojeni kot srednji otrok …

Srednji otroci – tisti, ki poskušajo ugoditi vsem …

Ena od najpogostejših značilnosti srednjih otrok je stalna težnja po dokazovanju in želja po priznanju. Ker ste imeli morda v otroštvu pogosto občutek, da ste spregledani, ste iz tega potegnili sklep, da je ljubezen nekaj, za kar se je treba nenehno boriti. Tako vas lahko tudi kot odrasle preganjajo strahovi, da boste potisnjeni na stran, če ne boste nenehno opozarjali nase s pretirano ustrežljivostjo. Poskusi, da bi ugodili vsem, vas bodo prej ali slej povsem izčrpali. Zatiranje lastnih želja, da bi ustregli drugim, zagotovo ni produktivno. Verjemite, včasih je vredno tvegati: če vaši bližnji ne bodo mogli sprejeti, da niste več njihova deklica za vse, si najverjetneje niti ne zaslužijo vaše naklonjenosti.

Tekmovalnost, ki lahko postane malodane bolezenska

Srednji otroci so pogosto nadpovprečno tekmovalni. Tudi to je seveda povezano z željo, da bi izstopali in tako pritegnili pozornost staršev. Tudi ko je otroštvo že zdavnaj za vami, lahko nenehno iščete nove načine, kako zablesteti.  Zdrava tekmovalnost je sicer zagotovo nekaj, kar vam lahko pomaga pri uspehu, vendar gre pri srednjih otrocih pogosto za tekmovalnost, ki je prerastla vse meje. Tako težko zares uživate v posameznih aktivnostih, saj ste osredotočeni izključno na končni rezultat. Sčasoma lahko ugotovite, da je praktično vse, kar počnete, podrejeno želji po dokazovanju.

Nenadni izbruhi, ko postanejo pritiski preprosto preveliki

Pritiski, da bi ugajali oziroma ustregli vsem, lahko postanejo v posameznih življenjskih obdobjih preprosto preveliki. V takšnih trenutkih se lahko srednji otroci zatečejo k drugi skrajnosti. Tako lahko postanejo izredno uporniški (tudi kot odrasli). Nenadoma sklenejo, da so potrebne drastične spremembe, zato so pripravljeni zavreči vse, kar so zgradili, ne glede na to, koliko časa in energije jim je to vzelo. Srednji otroci so lahko torej tudi izredno impulzivni. Nemalokrat obupajo tik pred ciljem, kar je pogosto povezano s potlačenimi strahovi.

Pozitivne plati »sindroma srednjega otroka«: samostojnost, lojalnost, taktnost

Če želite zaživeti bolj svobodno, je po eni strani nujno, da znate prepoznati težave, ki vam jih povzroča dejstvo, da ste bili rojeni kot srednji otrok, in da nato obračunate z neproduktivnimi prepričanji, ki vas ovirajo v življenju. Po drugi strani pa je pomembno, da se zavedate tudi edinstvenih prednosti, ki jih imate kot srednji otrok. Srednji otroci so običajno izjemno samostojni oziroma neodvisni. Izvrstno se znajdejo v stresnih situacijah; ko se drugi zlomijo pod pritiskom, ostanejo srednji otroci zbrani, saj so navajeni tega, da morajo težave pogosto rešiti sami. Običajno so srednji otroci tudi izjemno lojalni, obenem pa gre za osebe, ki so zelo taktne in pripravljene na kompromise.

Vraščene dlake: zakaj se pojavijo in kako jih preprečiti?

Karmen Jordan
-
0
Vraščene dlake: zakaj se pojavijo in kako jih preprečiti?

Vraščene dlake so pogosta težava, ki lahko povzroči nelagodje, vnetje in okužbe. Gre za stanje, pri katerem dlake rastejo nazaj v kožo namesto navzven, kar povzroča draženje in oteklino.

Najverjetneje ste se že srečali z vraščenimi dlakami. Težava je še posebej pogosta v poletnih mesecih. Vraščene dlake se namreč pogosto pojavijo po britju oziroma depilaciji. Večinoma na srečo ne gre za resno težavo, vendar lahko pride včasih tudi do precej neprijetne okužbe.

Kaj so vraščene dlake?

Vraščene dlake nastanejo, ko se lasni mešiček zamaši z mrtvimi kožnimi celicami, kar prepreči dlaki, da bi normalno rasla navzven. Namesto tega se dlaka obrne in raste nazaj v kožo, kar povzroči vnetje in rdečico. Vraščene dlake so pogoste na območjih, kjer je koža pogosto depilirana, kot so obraz, vrat, pazduhe, bikini predel in noge.

Vzroki za vraščene dlake

Najpogostejši vzroki za vraščene dlake so:

1. Nepravilna depilacija

Britje, voskanje in uporaba depilatorjev lahko povzročijo vraščene dlake. Britje dlak pod kožo ali britje proti smeri rasti dlak povečuje tveganje za vraščanje dlak.

2. Debela ali kodrasta dlaka

Ljudje z debelimi ali kodrastimi dlakami so bolj nagnjeni k vraščenim dlakam, saj se dlake lažje zvijejo in vraščajo nazaj v kožo.

3. Zamašeni lasni mešički

Zamašeni lasni mešički zaradi odmrlih kožnih celic, olja in umazanije lahko preprečijo, da bi dlake normalno rasle navzven.

4. Tesna oblačila

Nošenje tesnih oblačil lahko povzroči trenje, kar povečuje tveganje za vraščene dlake, zlasti na območjih, kot so pazduhe in bikini predel.

Kako preprečiti vraščene dlake

Vraščene dlake pogosto povezane z zamašenimi lasnimi mešički

Za kaj natančno torej gre pri vraščenih dlakah? Kot je mogoče sklepati že iz samega poimenovanja, se dlaka »zatakne« pod kožo. Namesto da bi rastla navzgor, jo preraste koža, zato se na površini pojavi drobna bunkica, ki je običajno rdečkaste oziroma temnejše barve. Koža okoli vraščene dlake lahko postane boleča in srbeča. Kot omenjeno, pa so možne tudi nekoliko resnejše infekcije, ki jih lahko včasih spremlja gnojni izloček.

Razlogi za vraščanje dlak so lahko različni. Pogosto so povezani z zamašitvijo lasnega mešička, na primer zaradi čezmernega delovanja žlez lojnic, kar preprečuje normalno izraščanje dlake. Vraščene dlake se lahko pojavijo na različnih delih telesa – še posebej pogoste so na bradi, nogah, pod pazduhami in okoli intimnega predela, torej na območjih, kjer je britje najpogostejše.

Pri skodranih dlačicah je nevarnost za vraščanje še posebej velika

Verjetnost za vraščanje dlak je med drugim povezana s teksturo dlake in z obliko lasnega mešička. Če so vaše dlake skodrane, je verjetnost za njihovo vraščanje seveda precej večja, podobno pa velja tudi za lasne mešičke nepravilnih oblik. Kot je znano, so vraščene dlake pogosto tesno povezane z depilacijo, predvsem z britjem. Čeprav težave ni mogoče popolnoma preprečiti, lahko z določenimi ukrepi zmanjšate nevarnost za pogosto vraščanje dlak. Obenem pa je pomembno, da skrbite za ustrezno nego območja, kjer ste morda zaznali vraščeno dlako …

Izogibajte se depilaciji, dokler ni koža povsem zaceljena

Pri vraščenih dlakah je skrb za higieno še posebej pomembna. Tako lahko namreč zmanjšate tveganje za (bolečo) okužbo. Čeprav se je precej težko izogniti temu, je nujno tudi, da se izogibate praskanju predela, saj lahko s tem situacijo močno poslabšate. Prav tako pa je zelo pomembno, da se izogibate britju in drugim oblikam depilacije, dokler se težava ne reši. Če to ni mogoče, preskočite vsaj predel(e) z vraščenimi dlačicami.

Depilacija

Piling kože kot pomoč pri vraščenih dlačicah

Dobra prva pomoč pri težavah z vraščenimi dlakami je lahko nežen piling kože, najbolje med prhanjem. Pomagate si lahko s posebnimi masažnimi rokavicami z nekoliko bolj grobo teksturo. Če se je koža vnela, je včasih smiselna tudi uporaba posebnih antibiotičnih mazil. V tem primeru se seveda najprej posvetujte z zdravnikom. Večinoma sicer vnetja, povezana z vraščenimi dlakami, ne zahtevajo posebne medicinske pomoči, saj se koža zaceli relativno hitro.

Kako preprečiti, da vraščene dlake nastanejo?

Preventivni ukrepi lahko pomagajo zmanjšati tveganje za vraščene dlake. Tukaj je nekaj nasvetov:

1. Pravilna tehnika britja

  • Uporabite oster britvico in se britite v smeri rasti dlak.
  • Pred britjem navlažite kožo s toplo vodo in uporabite gel ali peno za britje.
  • Po britju kožo navlažite z losjonom ali oljem, da zmanjšate draženje kože.

2. Redni piling

Redno odstranjevanje mrtvih kožnih celic s pilingom pomaga preprečiti zamašitev lasnih mešičkov. Uporabite nežen piling ali piling rokavico enkrat ali dvakrat na teden.

3. Izogibanje tesnim oblačilom

Nošenje ohlapnih oblačil, zlasti po depilaciji, pomaga zmanjšati trenje in tveganje za vraščene dlake.

4. Uporaba depilacijskih krem

Depilacijske kreme raztopijo dlake na površini kože, kar zmanjšuje tveganje za vraščanje dlak v primerjavi z britjem ali voskanjem.

Tveganju za ponovne težave z vraščenimi dlakami se najlažje izognete z odpovedjo britju in voskanju. Alternativa je lahko na primer trajno lasersko odstranjevanje dlačic. Toda ker ta možnost pogosto ni izvedljiva, je dobro vedeti, kako lahko tudi pri tradicionalnih oblikah depilacije zmanjšamo nevarnost za vraščanje dlak. Pri britju bodite pozorni na to, da je rezilo britvice, ki jo uporabljate, dovolj ostro. Vedno uporabljajte peno za britje (oziroma podoben izdelek za lažje drsenje rezila). Pazite tudi na to, da bo britje potekalo v smeri rasti dlačic.

Po depilacijo kožo namažite s kakovostnim vlažilnim mlekom. Za preprečevanje vraščanja dlak pa je izjemno pomemben tudi reden piling kože. Ta torej ne bi smel priti na vrsto šele takrat, ko se že pojavijo vraščene dlačice.

Avokado – sadež, ki se izvrstno znajde tudi v sladicah

Karmen Jordan
-
0
Avokado – sadež, ki se izvrstno znajde tudi v sladicah

Avokado običajno povezujemo predvsem s slanimi jedmi oziroma s slanimi namazi in (p)omakami (najbolj znana jed, pripravljena iz avokada, je tako zagotovo gvakamole). Vendar gre za vsestransko uporaben sadež, ki ga je mogoče vključiti tudi v najrazličnejše sladice. Vaše sladice bodo tako najverjetneje precej bolj zdrave, kot bi bile sicer. Avokado je namreč znan kot eden od najboljših virov zdravih maščob. Poleg tega pa lahko v sadežu najdemo tudi številne pomembne vitamine in minerale. Zamenjava določenih sestavin z avokadom lahko torej poskrbi, da se sladica precej bolj približa oznaki »brezgrešna«.

Avokado kot zamenjava za maslo in druge maščobe v sladicah

Avokado je lahko izvrsten nadomestek za maslo (če na primer želite, da je sladica veganska) ali margarino, z njim pa lahko po želji nadomestite tudi olje. Sadež je torej odlična zamenjava za najrazličnejše vrste maščob v sladicah. Če ga boste uporabili namesto masla, vam priporočamo razmerje 1 : 1. Izbira avokada namesto drugih vrst maščob praviloma poskrbi za zmanjšanje kalorične vrednosti sladice, njen okus pa je še vedno poln in rahlo kremast. Kot omenjeno, bo avokado obenem obogatil sladico s številnimi koristnimi hranilnimi snovmi. Med drugim gre za dober vir kalija, folne kisline in vitamina K, v avokadu pa lahko najdemo tudi nemalo vlaknin, ki poskrbijo za dolgotrajnejši občutek sitosti, hkrati pa pripomorejo k zaščiti srca in ožilja.

Avokado in čokolada – omamno dobra kombinacija

Še posebej okusna je lahko kombinacija avokada in čokolade, ki je lahko osnova najrazličnejših sladic  – na primer čokoladnih pralinejev, piškotov ali »rjavčkov«. Četudi imate pri roki samo čokolado in avokado (ter morda še nekaj sladkorja oziroma poljubno sladilo), lahko pripravite preprosto, a izjemno okusno sladico, in sicer čokoladni mousse. Kombinacija penasto mehke teksture in polnega, kremasto-čokoladnega okusa bo zagotovo povsem očarala vaše brbončice. Mousse iz avokada in čokolade je odličen dokaz za to, da so pogosto najokusnejše tiste sladice, ki so pravzaprav zelo preproste in hitre za pripravo. Če boste namesto sladkorja uporabili brezkalorično sladilo, na primer eritritol, si lahko mousse brez težav privoščite tudi vsi, ki poskušate slediti načelom t. i. LCHF-prehranjevanja, ki temelji na zmanjševanju vnosa ogljikovih hidratov.

Doma pripravljen avokadov sladoled

Med zamrzovanjem pretlačenega avokada praviloma ne nastajajo kristalčki, zato je sadež zelo primeren tudi za izdelavo domačega sladoleda (podobno kot na primer banana). Doma pripravljen avokadov sladoled je zanimiva, obenem pa zdrava sladica, ki si jo lahko privoščite brez slabe vesti (tudi v tem primeru gre za sladico, ki ustreza načelom LCHF-prehranjevanja). Če želite, lahko seveda avokado pri pripravi sladoleda kombinirate z drugimi sestavinami, na primer z zamrznjenim jagodičevjem.

Prečudovita glazura za torte

Zakaj bi pri izdelavi tort in drugih sladic uporabljali umetna barvila, ko imate na voljo toliko povsem naravnih možnosti. Zamenjava umetnih barvil z naravnimi je zagotovo še eden od korakov k bolj zdravim sladicam. Seveda pa boste morali biti tako malce bolj kreativni. Če ste si na primer zamislili zeleno glazuro za torto, je odlična izbira prav avokado (tudi pri glazuri lahko avokado uporabite namesto masla). Pri tem pazite, da boste za izdelavo glazure izbrali avokado, ki je povsem zrel. Stresite ga v skledo ter mu dodajte malce limoninega soka in sladkor v prahu. Sestavine zmešajte z ročnim mešalnikom, nato pa uporabite mešanico namesto klasične glazure. Ker je avokadova glazura praviloma nekoliko redkejša, vam svetujemo, da torto v hladilniku pustite malce dlje kot običajno.  

Preberite tudi: Kako uporabiti avokado: 12 zanimivih idej

Naučite se reči ne – in začnite živeti tako, kot si resnično želite!

Karmen Jordan
-
0
Naučite se reči ne – in začnite živeti tako, kot si resnično želite!

Vaše življenje bi bilo najverjetneje precej lepše in bolj umirjeno, če bi znali pogosteje reči ne. Vendar pa je to seveda precej lažje reči kot storiti. Po eni strani so tu obveznosti, ki se jim je praktično nemogoče izogniti, po drugi strani pa še vse tisto, kar bi sicer lahko izločili iz svojega življenja, vendar preprosto ne zberete dovolj poguma za to. Tako počnete stvari, v katerih ne uživate zares, saj vas je strah zamer. Prav premagovanje tega strahu je ključno za vašo »osvoboditev«. Pot sicer ne bo lahka, vendar boste na koncu tega procesa zagotovo ugotovili, da ste bistveno srečnejši, kot ste bili takrat, ko ste poskušali ustreči vsem, pri tem pa ste praktično povsem pozabili nase …

Razmislite o globljih vzrokih za težavo

Kaj je tisto, zaradi česar vas je tako strah reči ne? Tovrstni strahovi nemalokrat izvirajo iz obdobja otroštva oziroma odraščanja. Morda so vam dajali vaši bližnji oziroma ljudje okoli vas pogosto občutek, da morate narediti vse, kar se pričakuje od vas, sicer ne boste vredni njihove ljubezni. Postopoma ste tako potlačili lastne želje, mnenja itn., saj ste se bali konfliktnih situacij oziroma osamljenosti. Tako ste si na neki način »kupovali« tujo naklonjenost z brezpogojno ustrežljivostjo in prilagodljivostjo, ta vzorec pa ste nato ohranili tudi kot odrasli. Tovrstno brskanje za vzroki je lahko seveda precej travmatično. Najverjetneje bodo na površje priplavali neprijetni spomini, vendar je nujno, da se soočite z njimi. Le tako se boste lahko rešili nezavednih prepričanj, ki so povezana s temi dogodki.

Ne zadajte si pretirano ambicioznih ciljev

Nemogoče je pričakovati, da boste praktično čez noč postali izjemno samozavestna oseba, ki nikoli ne pristane na nekaj, kar v resnici ni v skladu z njenimi željami. Če imate hude težave s tem, kako reči ne, se morate zavedati, da bo proces »preobrazbe« najverjetneje precej počasen. Tako je zelo pomembno, da so vaši cilji realistični. Neuspeh vas lahko sicer povsem potre, posledično pa obstaja nevarnost za to, da obupate nad načrtovano spremembo. Predlagamo vam, da za začetek pregledate svoj urnik obveznosti za prihodnji teden. Nato izberite eno samo dejavnost, ki je v resnici tam izključno zato, ker želite ustreči drugim – oziroma ker se bojite reči ne. Osebam, ki jih to zadeva, sporočite, da ne boste imeli časa. Postopoma pa si lahko seveda zadajate tudi malce večje cilje.

Izognite se pretiranemu pojasnjevanju

Osebe, ki imajo težave s tem, kako reči ne, so pogosto nagnjene k pretiranemu pojasnjevanju oziroma opravičevanju svojih odločitev. Tudi če vam torej uspe zavrniti nekaj, kar ni v vašem interesu, nato namenite ogromno časa in energije pojasnjevanju, saj vas skrbi, kaj si bodo o vas mislili drugi. Pri tem obstaja možnost, da drugi ljudje izkoristijo vašo negotovost in vas prepričajo, da na koncu vendarle storite tisto, čemur ste se poskušali izogniti. Tako vam svetujemo, da se izognete upravičevanju svojih odločitev. Če na primer rečete, da nimate časa za nekaj, niste dolžni pojasnjevati, kaj boste počeli v tistem terminu.

Ne pozabite: to, čemu boste posvečali svoj čas, ne more biti predmet pogajanj. Osebe, ki poskušajo za vsako ceno izvedeti, kaj boste počeli, posegajo v vašo intimo. Čeprav vam bo ob tem sprva neprijetno, je pomembno, da ste odločni. Ob tem se večkrat opomnite, da tisto, s čimer si boste prislužili tuje spoštovanje, ni ustrežljivost, ampak samospoštovanje.

Ob okužbi sečil se pogosto predpišejo napačni antibiotiki

Karmen Jordan
-
0
Ob okužbi sečil se pogosto predpišejo napačni antibiotiki

Okužbe sečil so eden od najpogostejših razlogov za predpisovanje antibiotikov. Toda kot so razkrili izsledki študije, ki je bila pred nedavnim objavljena v akademski publikaciji Infection Control & Hospital Epidemiology, se pri tovrstnih težavah zelo pogosto predpišejo napačni antibiotiki. Prispevek je nastal na podlagi obsežne raziskave, ki je zajemala podatke za dobrih 670.000 žensk. Raziskovalci so po analizi teh podatkov ugotovili, da je skoraj polovica žensk ob okužbi sečil prejela napačne antibiotike, poleg tega pa je antibiotično zdravljenje pogosto trajalo predlogo.

Antibiotiki se pogosto predpisujejo pred rezultati laboratorijskih analiz

Glavni razlog za napačno izbiro zdravila je povezan z dejstvom, da se antibiotiki pogosto predpišejo pred rezultati urinokulture (gre za preiskavo, s katero se preverja prisotnost različnih bakterij v vzorcu urina), včasih pa se zdravniki za urinokulturo niti ne odločijo. Na rezultate je treba praviloma počakati 3 dni, kar je lahko pri okužbah sečil zelo neprijetno. Ker želijo zdravniki pacientom oziroma pacientkam vsaj nekoliko pomagati pri omilitvi bolečine in drugih neprijetnih simptomov, se običajno odločijo za takojšnje predpisovanje antibiotikov, čeprav rezultati analize vzorca urina še niso na voljo. K tej odločitvi včasih prispeva tudi zaskrbljenost glede morebitnega resnejšega poteka okužbe. Resnejša oblika okužbe sečil lahko namreč med drugim prizadene tudi ledvice. Hitro predpisovanje antibiotikov je tako pri okužbah sečil ustaljena praksa. To pa ima seveda tako prednosti kot slabosti …

Prehitro predpisovanje neustreznih antibiotikov prispeva k nevarnosti za bakterijsko rezistenco

Ena od najbolj negativnih plati prepogostega predpisovanja (neustreznih) antibiotikov so vedno večje težave s t. i. bakterijsko rezistenco. Bakterije postanejo torej odporne na določeno vrsto antibiotikov, ki posledično niso več učinkoviti. Poleg tega zdravniki na posameznih geografskih območjih pogosto posegajo po podobnih zdravilih oziroma vrstah antibiotikov, s čimer se možnost za bakterijsko rezistenco –  eno od največjih sodobnih težav, povezanih z javnim zdravjem – še poveča. Raziskovalci, ki so se podpisali pod uvodoma omenjeno študijo, so sicer opazili določene razlike med navadami zdravnikov v urbanih in v malce bolj ruralnih okoljih, vendar pri tem ni šlo za večja odstopanja. Predpisovanje neustreznih antibiotikov je bilo zelo pogosto tako na urbanih kot na ruralnih območjih.

V določenih primerih je vendarle smiselno, da se zdravljenje začne čim prej …

Prehitro predpisovanje antibiotikov pa ni problematično le zaradi vpliva na bakterijsko rezistenco, torej zaradi možnosti pojava novih, odpornejših bakterijskih sevov, ampak lahko napačni antibiotiki hkrati otežijo proces zdravljenja okužbe. Neprijetni simptomi so lahko tako prisotni dlje, kot bi bili sicer. Obenem je lahko uporaba antibiotikov z ožjim spektrom delovanja boljša izbira tudi z vidika zaščite mikrobioma, pri čemer je pomemben tudi optimalen čas zdravljenja. Pogosto naj bi se namreč antibiotiki uporabljali precej dlje, kot bi bilo potrebno za zajezitev okužbe.

Strokovnjaki se tako večinoma strinjajo, da bi bila potrebna večja previdnost pri predpisovanju antibiotikov za zdravljenje okužb sečil. Pogosto bi bilo tako smiselno počakati 3 dni in se za najprimernejši antibiotik odločiti šele po prejemu rezultatov laboratorijskih analiz, v vmesnem času pa uporabljati naravne pripravke za lajšanje simptomov okužbe, na primer brusnične pripravke (včasih nato antibiotiki niti niso več potrebni). Vendar pa po drugi strani obstajajo tudi primeri, ko je smiselno, da se zdravljenje bakterijske okužbe sečil začne čim prej. To velja na primer za nosečnice in za osebe z oslabljenim imunskim sistemom. Zadnjo besedo mora imeti torej vsekakor vaš osebni zdravnik, ki pozna vaše konkretne okoliščine oziroma dejavnike tveganja.

Preberite tudi: Okužbe sečil ter vnetja sečil – kako jih učinkovito odpravimo?

7 nasvetov za boljši partnerski odnos

Karmen Jordan
-
0
7 nasvetov za boljši partnerski odnos

Dober partnerski odnos ni nekaj, kar se preprosto zgodi. Vanj je treba vložiti ogromno truda in časa. Precej bolj kot pompozne romantične geste je pomembno tisto, kar počnete vsakodnevno. Z drobnimi gestami lahko partnerju pokažete, da mislite nanj in da vajin odnos za vas ni samoumeven. Presenečeni boste nad tem, kako velik vpliv imajo lahko tovrstne geste …

1. Beseda »hvala« naj postane del vašega vsakodnevnega slovarja

Kdaj ste se nazadnje zahvalili svojemu partnerju? V dolgoletnem razmerju lahko postanejo drobne usluge partnerja praktično neopazne. Tako lahko preprosto pričakujete, da je nekaj narejeno, ne da bi razmišljali o času in energiji, ki sta bila potrebna za to. Če se boste partnerju pogosteje zahvalili za tisto, kar naredi za vas, mu boste s tem pokazali, da je njegovo delo opaženo in cenjeno, kar bo imelo zagotovo zelo pozitiven vpliv na vajin odnos.

2. V posteljo odhajajta skupaj

So vajine spalne navade zelo različne? Če je eden od partnerjev nočna ptica, drugi pa rad vstaja precej zgodaj, je lahko skupno spanje precejšen izziv. Vendar to še ne pomeni, da ne moreta v posteljo oditi skupaj. Ko oseba, ki ne ostaja rada pokonci predolgo, zaspi, lahko druga oseba počne, kar želi. Četudi s partnerjem ne zaspita skupaj, je lahko večerni čas, ko se svet nekoliko umiri, zelo dragocen. Pogosto je to celo edini čas v dnevu, ko sta lahko partnerja zares sama.

3. V partnerjevi družbi vsaj občasno izklopite telefon

Morda sicer s partnerjem precej časa preživita skupaj, toda če imata pri tem običajno v rokah vsak svoj telefon, zagotovo ne gre za najbolj kakovostno preživet skupni čas. Vsaj občasno se poskusita »odklopiti« in se povsem posvetita drug drugemu.

4. Ne podcenjujta pomembnosti dotika

Občutek fizične bližine oziroma povezanosti je za večino ljudi zelo pomemben. Pri tem morate paziti, da ne postanejo poljubi in objemi nekaj, kar je skorajda izključno del rutine (na primer ob odhodu od doma). Čeprav je pomembno tudi ohranjanje tovrstnih stikov, so še precej bolj dragocene spontane, nepričakovane geste, s katerimi partnerju izkažete svojo ljubezen.

5. Uživajta v stvareh, ki vaju spravijo v smeh

Ni naključje, da se med lastnostmi, ki jih ljudje običajno iščejo pri življenjskih sopotnikih, pogosto znajde tudi dober smisel za humor. Vez med partnerjema, ki se znata spraviti v smeh oziroma ki ju zabavajo podobne stvari, je pogosto še posebej močna. Tako namreč precej lažje prebrodita težke preizkušnje, saj znata poiskati komične elemente celo v najbolj črnih situacijah. Če se ne spomnite, kdaj sta se s nazadnje dobro nasmejali skupaj s partnerjem, je skrajni čas, da ustvarite priložnost za to!

6. Vzemita si čas za »partnerske sestanke«

Drobne zamere se postopoma kopičijo in preraščajo v globlje nezadovoljstvo s partnerskim odnosom. Ne dopustita, da vajin odnos pokoplje pomanjkanje odkrite komunikacije. Priporočamo, da uvedeta »partnerske sestanke« (vsaj enkrat ali dvakrat mesečno), ki jih izkoristita za razčiščevanje vsega, kar vaju moti. Seveda pa je dobro, da si obenem povesta tudi, kaj vama je všeč.

7. Ne pozabita, da potrebujeta tudi čas zase

Morda se zdi nenavadno, vendar lahko k boljšemu partnerskemu odnosu prispevate tudi tako, da si pogosteje vzamete čas zase. Odnos s partnerjem ne bi smel biti edini vir zadovoljstva v vašem življenju. Tovrstni odnosi so lahko namreč zelo utesnjujoči. Šele ko lahko resnično uživate v svoji lastni družbi, postane partnerski odnos nekaj, od česar niste odvisni. Posledično bodo možnosti za obremenjevanje partnerja z nerealističnimi zahtevami precej manjše, kar bo zagotovo vodilo k bolj harmoničnemu, zdravemu odnosu.

Preberite tudi: dr. Andrej Perko: Če nima partnerja, naj si ženska najde vsaj ljubimca

1...390391392...1.124Stran 391 od 1.124