Nočne izmene in kakovosten spanec – misija nemogoče?

Med pandemijo je postalo zelo očitno, da so nekateri poklici precej bolj nepogrešljivi kot drugi. Gre za poklice oziroma za delovna mesta, brez katerih družba preprosto ne bi mogla funkcionirati. Čeprav so postale v zadnjem letu osebe, ki opravljajo »esencialna« oziroma ključna dela, precej bolj cenjene, njihov položaj v družbi še zdaleč ni tak, kot bi si zaslužile, kar pogosto velja tudi za njihovo plačilo. Obenem pa ostajajo spregledane specifične okoliščine teh poklicev, ki so lahko še posebej zahtevne. Ena takšnih okoliščin je potreba po delu v nočnih izmenah, ki je značilna za mnoge poklice iz te skupine. Nočne izmene so seveda v popolnem nasprotju z našim naravnim bioritmom oziroma s t. i. cikradianim ritmom. Tako neizogibno predstavljajo precejšen šok za telo, ki pa ga lahko vsaj deloma omilite, če upoštevate določena priporočila za delavce v nočnih izmenah …

Pazljivo pri sestavljanju nočnih obrokov

Ljudje, ki delajo tudi ponoči, imajo nadpovprečno veliko težav pri obvladovanju želje po nezdravi hrani, še posebej po sladkarijah. Ker je vaše telo prepričano, da bi morali spati, ste med nočnimi izmenami najverjetneje precej utrujeni, tudi če ste se pred začetkom dela dobro naspali. Želja po hrani, ki predstavlja hiter vir energije, je lahko tako zelo močna – še posebej če pri sebi nimate bolj zdrave alternative. Tako vam svetujemo, da si za delo v nočnem času pripravite polnovredno malico, sestavljeno iz beljakovin in zdravih maščob ter manjše količine kompleksnih ogljikovih hidratov. To bo poskrbelo za dolgotrajnejši občutek sitosti in  preprečilo prevelika nihanja krvnega sladkorja, ki lahko vodijo v prenajedanje.

Izpostavljenost modri svetlobi naj bo omejena na minimum

Znano je, da je lahko izpostavljenost modri svetlobi v večernih urah oziroma neposredno pred spancem zelo problematična. Modra svetloba, ki jo oddajajo elektronske naprave, namreč zmede naravni ritem spanja in budnosti. Ker je ta ritem med nočnimi izmenami že v osnovi porušen, je izogibanje čezmerni uporabi elektronskih naprav še posebej pomembno. Če to ni mogoče, pa vam priporočamo uporabo zaščitnih očal. Zjutraj boste tako zaspali precej hitreje, kot bi sicer.  

Pred spanjem si vzemite vsaj nekaj minut za sproščujoč ritual

Zaradi spremenjenega urnika spanja je vaše telo precej zmedeno. To lahko deloma omilite tako, da poskrbite vsaj za nekaj stabilnosti oziroma predvidljivosti. Ustaljena rutina pred spanjem – ne glede na to, kdaj odidete v posteljo – je tako zagotovo zelo koristna.

Izogibajte se uspavalnim tabletam

Uspavalne tablete so lahko za tiste, ki delate v nočnih izmenah, zelo mamljive. Predstavljajo namreč hitro in učinkovito pomoč pri spopadanju z nenehno spreminjajočim se delovnim časom. Vendar si lahko tako na dolgi rok nakopljete precej večje težave. Če po nočni izmeni težko zaspite, si raje pomagajte z naravnimi sredstvi, na primer z magnezijem.

Poskrbite za idealne pogoje v spalnici

Delo v nočnih izmenah seveda pomeni, da boste pogosto spali takrat, ko večina ljudi bedi. Tako bo med drugim potrebna precej boljša zaščita pred hrupom, hkrati pa morate poskrbeti tudi za druge vidike, ki so nujni za kakovosten spanec. Zelo pomembna je seveda ustrezna zatemnitev spalnice, predvsem v poletnih mesecih pa morate misliti tudi na to, da se temperature podnevi povzpnejo zelo visoko; če ne bo poskrbljeno za učinkovito hlajenje zraka v prostoru, se boste torej po zaključeni nočni izmeni zelo težko naspali.

Ko ne delate ponoči, ohranjajte običajen bioritem

Pomembno je, da vsaj takrat, ko ne delate ponoči, vzdržujete bioritem, ki je usklajen z menjavanjem dneva in noči. Po zadnji nočni izmeni v posameznem ciklu pojdite spat le za nekaj ur. Tako boste še vedno malce utrujeni, posledično pa boste lahko zvečer zaspali relativno zgodaj. 

Preberite tudi: Nespečnost – Kakšni so vzroki in rešitve?

Kako najti motivacijo za vadbo, ko se vam resnično ne ljubi telovaditi?

Redna telesna aktivnost je izjemno pomembna za dobro zdravje in počutje. Morda sicer obstajajo obdobja v vašem življenju, ko ste nadpovprečno dosledni, nato pa nenadoma popustite. Treningi postajajo vedno redkejši, nato pa nekega dne ugotovite, da se skorajda ne gibate več. Čeprav se na prvi pogled zdi, da en zamujen trening ne more spremeniti dosti, verjetno veste, kako lahko je opustiti koristne navade in kako težko jih je nato ponovno vzpostaviti. Pametno je torej, da si ne dovolite prepogostih zdrsov. Toda kaj storiti ob dneh, ko preprosto ne zmorete najti motivacije za vadbo? Za vas imamo nekaj koristnih nasvetov, ki vam bodo pomagali, da se tudi v tovrstni situaciji spravite v športna oblačila in razmigate svoje telo …

1. Poskusite telovaditi vsaj 5 minut

Pogosto sledimo načelu »vse ali nič«. Če nimamo časa, energije ali motivacije za daljši trening, obsedimo na kavču pred televizorjem. Vendar je pogosto najtežji prav začetek. Ko začnete telovaditi, postane vse skupaj precej lažje. Tako je lahko takrat, ko vam primanjkuje motivacije za vadbo, zelo koristen naslednji trik: odštevalnik časa nastavite na 5 minut in si obljubite, da boste lahko po preteku tega časa odnehali. Tako bo misel na vadbo precej manj zastrašujoča. Najverjetneje boste sicer po 5 minutah ugotovili, da vse skupaj ni tako hudo in da lahko čas vadbe brez težav še nekoliko podaljšate.

2. Opomnite se na glavne razloge, zaradi katerih želite redno telovaditi

Koristi redne telesne aktivnosti so seveda dobro znane, vendar so razlogi za vadbo vedno vsaj deloma individualni. Nekatere ljudi bo na primer motiviral predvsem pozitiven vpliv na zdravje, saj želijo biti tudi v poznem življenjskem obdobju čim bolj samostojni. Spet drugim bo več pomenil vpliv na postavo ali na razpoloženje. Ko vam primanjkuje motivacije za vadbo, se poskušajte opomniti na tisto, kar je najpomembnejše za vas. Zaprite oči in si poskušajte čim bolj živo predstavljati cilj oziroma cilje, ki jih želite doseči.

3. Osredotočite se na občutke po vadbi

Med telesno aktivnostjo se običajno sproščajo večje količine endorfinov, ki so znani tudi kot hormoni zadovoljstva. Po vadbi se zato običajno počutimo zelo dobro. Včasih so ti občutki opisani tudi kot navidezno paradoksna mešanica umirjenosti in evforije.  Če se vam ne ljubi telovaditi, se je dobro spomniti na te občutke, ki so lahko odlična motivacija.

4. Motivirajte se s pomočjo manjše nagrade

Motivacija za vadbo so lahko tudi drobne nagrade oziroma razvajanja. To seveda ne pomeni nagrad, kot je na primer pica po vsakem treningu, saj bi s tem bolj ali manj izničili pozitivne učinke telesne aktivnosti. Pri določanju nagrad bodite torej premišljeni. Če v enem mesecu ne preskočite nobenega treninga, si lahko na primer privoščite masažo ali kos oblačila, ki vas mika že kar nekaj časa.

5. Razmislite o drugačni obliki vadbe kot običajno

Določene oblike telesne aktivnosti so lahko sicer še posebej koristne za posamezne cilje (hitro povečanje mišične mase, izboljšanje srčno-žilnega zdravja itn.), toda če gre za aktivnost, ki vam ni najbolj pri srcu, je nesmiselno, da se silite. Tako boste imeli namreč vsakič znova hude težave z iskanjem motivacije. Predlagamo vam, da poskušate raje poiskati šport, v katerem boste lahko resnično uživali. Tudi če cilja tako ne boste dosegli tako hitro, kot bi želeli, bo verjetnost, da vztrajate na zastavljeni poti, precej večja. Obenem pa pazite, da ne boste pretiravali pri pogostosti in intenzivnosti treninga. Včasih je namreč pomanjkanje motivacije povezano s tem, da telo preprosto potrebuje nekaj časa za počitek.

Preberite tudi: Test: Katera vadba vas bo najbolj motivirala?

Zaradi mask manj težav s senenim nahodom

Alergologi so v zadnjem letu zaznali zanimive spremembe, povezane z alergijskimi reakcijami. Številni ljudje, ki trpijo za senenim nahodom oziroma alergijo na cvetni prah, so namreč poročali, da so imeli precej manj težav kot običajno. Glavni razlog za to pa je seveda pogostejša uporaba zaščitnih mask. Čeprav je bil osnovni namen uporabe zmanjšanje možnosti za okužbo z novim koronavirusom, so torej maske očitno poskrbele za dodatne koristi.

Vendar pa je bil po drugi strani zaznan tudi nasproten trend, povezan z alergijami in pandemijo. Tisti, ki se spopadajo z alergijo na pršice in s sorodnimi alergijami, so opazili precej izrazitejše simptome. Gre namreč za alergene, ki smo jim izpostavljeni predvsem v zaprtih prostorih, v katerih smo se zaradi pandemije zadrževali precej več kot običajno.

Manj možnosti za vdihovanje cvetnega prahu, a le če so maske čiste

Alergijski rinitis, znan tudi kot seneni nahod oziroma alergija na cvetni prah, je izjemno razširjena težava. Povezan je z neustreznim odzivom imunskega sistema. Ta prepozna nevarnost v določeni snovi, ki v resnici ni škodljiva za nas, v tem primeru v cvetnem prahu. Ob izpostavljenosti pride tako do močne reakcije. Najbolj tipični simptomi senenega nahoda so kihanje, izcedek iz nosu in iz oči ter srbečica. Ni sicer nujno, da cvetni prah na obraz prenesemo z rokami – pogosto je alergijska reakcija posledica tega, da je oseba vdihnila cvetni prah. In prav tu pridejo na vrsto zaščitne maske. Ponekod so bile precej dolgo obvezne tudi na prostem, poleg tega pa so se številni ljudje sami odločili, da jih uporabljajo tudi zunaj, čeprav to morda ni bilo nujno.

»Stranski učinek« uporabe teh mask je bila zmanjšana možnost za vdihovanje cvetnega prahu, posledično pa se je zmanjšala tudi nevarnost za alergijsko reakcijo. Seveda je pri vsem tem zelo pomembna skrb za čistočo zaščitnih mask. Če mask za večkratno uporabo ne peremo dovolj pogosto, lahko z njimi celo povečamo tveganje za alergijsko reakcijo na cvetni prah (seveda pa tudi za okužbo z novim koronavirusom). Cvetni prah se lahko začne namreč kopičiti na zunanji strani maske. Če si nadenemo masko, ki je bila pred tem že večkrat uporabljena, lahko pri tem na obraz prenesemo tudi cvetni prah. Od tu do alergijske reakcije – če ste seveda alergični na cvetni prah – pa nato ni več daleč. Pomembno je sicer tudi pravilno odstranjevanje mask, ki jih je pri odstranjevanju najbolje prijeti ob stranskem robu, da je stik s kožo čim manjši.

Temeljita skrb za čistočo stanovanja zmanjša težave z »notranjimi alergijami«

Kot omenjeno, je pandemija po drugi strani posredno prispevala k povečanju težav z alergijami, ki so povezane z zaprtimi prostori. Poleg alergije na pršice so postale med drugim bolj problematične tudi alergije na živalsko dlako (na primer mačjo) in plesen. Čeprav se zdi, da smo pri premagovanju virusa na dobri poti, bi morali biti tisti, ki se spopadate z naštetimi alergijami, še vedno zelo pozorni na skrb za čistočo stanovanja – najverjetneje namreč še vedno preživljate precej časa doma.

Če ste alergični na pršice, je eden od glavnih ukrepov redno pranje posteljnine, seveda pa tudi odej, podlog in vzglavnikov. Za uspešno izogibanje alergenom, ki so značilni predvsem za zaprte prostore, je zelo pomembna tudi skrb za čistočo tal, pri čemer pometanje ni najboljša metoda. S tem lahko namreč v zrak razpršite precej alergenov. Precej boljša rešitev je kombinacija sesanja in nato pomivanja tal.

Za vašo zapravljivost je morda kriv hormon lakote

Občutek lakote ima lahko izjemno velik vpliv na naše obnašanje. Ne gre torej zgolj za šaljive oglaševalske domislice, ampak smo lahko takrat, ko smo lačni, resnično povsem »drugačni«. To je potrdila tudi študija, ki je bila predstavljena na letošnjem mednarodnem srečanju endokrinologov. Cilj študije je bil ugotoviti, ali lahko grelin – hormon, ki povečuje občutek lakote – vpliva na odločitve, povezane z denarjem. Pri tem so se raziskovalci dokopali do zelo zanimivih ugotovitev …

Raziskovalci preučevali, ali grelin vpliva na zmožnost odpovedovanja hipnim užitkom

Izsledki raziskave implicirajo, da je vloga grelina še precej pomembnejša, kot se je domnevalo doslej. Nihanja tega hormona v telesu naj bi močno vplivala na naše odločitve, vključno s tistimi, povezanimi z denarjem. V raziskavo je bilo vključenih 84 deklet oziroma žensk, starih od 10 do 22 let. Pri tem je šlo za 50 oseb s prenizko telesno težo, pri katerih je bila diagnosticirana ena od oblik motenj hranjenja, in 34 oseb z normalno telesno težo, ki niso imele tovrstnih težav.

Raziskovalci so poskrbeli za meritve vrednosti grelina v krvi pri vseh sodelujočih, in sicer pred obrokom ter po njem. Vsem je bil postrežen enak obrok, in to na tešče. Nato so morale sodelujoče v raziskavi izpolniti vprašalnik. Ta je vključeval različne hipotetične scenarije, ki so zahtevali sprejemanje odločitev, povezanih z denarjem. Preverjalo se je predvsem to, ali bi se oseba v določeni situaciji raje odločila za manjše, vendar takojšnje denarno izplačilo ali za večje izplačilo, ki bi bilo izplačano šele po preteku določenega časovnega obdobja. Raziskovalce je torej zanimalo, ali bi se bile osebe sposobne odpovedati takojšnji zadovoljitvi določenih potreb, če bi to pomenilo večjo nagrado v prihodnosti.

Zaradi grelina se težje osredotočimo na dolgoročnejše cilje

Večja ko je bila količina grelina v krvnem obtoku, večja je bila verjetnost, da se bo oseba odločila za takojšnjo, vendar manjšo nagrado. Pri tem je zanimivo, da je bil ta vzorec zaznan samo pri zdravih dekletih, ki se niso spopadale z motnjami hranjenja. To naj bi bilo povezano s t. i. grelinsko rezistenco. Gre za pojav, ki je zelo značilen za osebe z eno od motenj hranjenja; pri grelinski rezistenci pride do skorajda popolne prekinitve povezave med grelinom v telesu in s tem povezanimi občutki lakote ter med obnašanjem osebe. Znanstveniki, ki so izvedli opisano študijo, upajo, da bodo njihove ugotovitve spodbudile tudi druge raziskovalce in poskrbele za natančnejšo preučitev povezave med grelinom in našo sposobnostjo samoobvladovanja, ko smo izpostavljeni takšnim in drugačnim skušnjavam.

Razmislite, kdaj najpogosteje sprejemate impulzivne odločitve

Osnovna naloga grelina je sicer opozarjanje naših možganov, da je prišel čas za to, da poiščejo hrano. Bolj ko smo torej lačni, večje količine grelina se praviloma sproščajo. Pri tem pa naj bi grelin močno vplival na povezave, ki vplivajo na naš odnos do nagrad. Tudi če ste morda oseba, ki se običajno brez večjih težav odpove hipnemu užitku, če to pomeni, da vas v prihodnosti čaka večja nagrada, lahko prevelike količine grelina v telesu omajejo vašo trdnost. Ne le da takrat, ko smo zelo lačni, težje sprejemamo zdrave odločitve, povezane s prehrano, ampak lahko to vpliva tudi na druga področja v našem življenju.

Če imate denimo težave s pretiranim zapravljanjem, je vsekakor vredno razmisliti o tipičnih okoliščinah, ki spremljajo impulzivno nakupovanje. Vas pogosto zanese takrat, ko ste lačni? Če boste ugotovili, da zares obstaja tovrstna povezava, lahko nato razmislite o ukrepih, s katerimi bi bilo mogoče karseda zmanjšati možnost za skušnjave v neugodnih trenutkih.

Dolžina vašega mezinčka lahko razkrije ogromno o vaši osebnosti

Vsi smo že slišali za metodo prerokovanja usode z dlani. Pa ste slišali tudi za to, da naj bi bila zelo pomenljiva tudi dolžina našega mezinčka? Pri tem je pomembno predvsem razmerje oziroma dolžina mezinčka glede na zgornji členek prstanca. Tako naj bi bilo mogoče ljudi razdeliti v tri večje skupine. Dolžina vašega mezinčka lahko med drugim razkrije ogromno o vaši osebnosti in o pogostih težavah, ki jih imate v odnosih z drugimi …

1. skupina: ljudje z dolgim mezinčkom

Se vaš mezinček zaključi nad zadnjim sklepom prstanca? V tem primeru je nadpovprečno dolg, kar naj bi bilo povezano s specifičnimi osebnostnimi lastnostmi. Najverjetneje ste izjemno občutljiva oseba, kar pomeni, da vas lahko drugi hitro prizadenejo, še posebej ker so prav odnosi z drugimi – tako ljubezenski kot prijateljski – tisto, kar vam pomeni največ. Zavedate se svoje ranljivosti, pri čemer pa želite narediti vse za to, da drugi ne bi ugotovili, kako občutljivi ste v resnici. Tisti, ki vas ne poznajo najbolje, tako pogosto mislijo, da ste izjemno samostojna oseba, ki ne potrebuje nikogar.

Osebe z dolgim mezinčkom običajno zelo zanima vse, kar je povezano s psihologijo, saj želijo čim bolje razumeti druge. Obenem je za vas značilno, da se znate popolnoma posvetiti ciljem, ki jih imate v določenem življenjskem obdobju. Če se odločite, da boste nekaj dosegli, se bo to tudi zgodilo.  Tipična lastnost oseb z dolgim mezinčkom pa je med drugim še to, da se pod pritiskom hitro znajdejo. V kriznih situacijah se znate hitro umiriti oziroma zbrati in slediti zaporedju korakov, ki privede do želenega rezultata.

2. skupina: ljudje s srednje dolgim mezinčkom

Ljudje, katerih mezinček je poravnan z linijo, ki označuje začetek zadnjega sklepa prstanca, so običajno precej introvertirani in zadržani. Z drugimi težko delite svoje najgloblje strahove in želje, tudi če gre za osebe, ki jih poznate že precej dolgo in ki jih štejete med svoje prijatelje. Partnerji in prijatelji vas zato zapuščajo nadpovprečno pogosto, saj so prepričani, da vam v resnici ni mar zanje. Če želite ohraniti odnose, ki vam veliko pomenijo, je tako nujno, da se vsaj nekoliko odprete in pogosteje izrazite svoja resnična čustva.

Za osebe s srednje dolgim mezinčkom je poleg tega značilno, da izjemno težko prenašajo neiskrenost. Če se izkaže, da nekdo ni bil povsem iskren do vas, boste tej osebi zelo težko odpustili, tudi če je šlo morda za nekaj, kar se zdi drugim malenkost. Ena od vaših največjih hib je namreč ta, da svet okoli ljudi okoli sebe dojemate zelo črno-belo. Če se naučite sprejeti, da obstajajo tudi sivine, lahko postane vaše življenje bistveno lažje.

3. skupina: ljudje s kratkim mezinčkom

Osebe s kratkim mezinčkom, ki se zaključi pod členkom prstanca na roki, so praviloma zelo pozitivne in polne življenja. Tudi ko se vam zgodi kaj slabega, hitro najdete rešitev za situacijo. Obenem ste znani po tem, da težko gojite zamere. V vašem srcu se vedno najde prostor za odpuščanje. Včasih vas lahko sicer drugi dojemajo kot nekoliko egoistične oziroma obsedene s sabo – predvsem tisti, ki so vas šele spoznali. Radi ste namreč v središču pozornosti, zato včasih pozabite, da niste edina oseba v prostoru in da bi bilo morda dobro prisluhniti tudi drugim. P

oleg tega pa znate biti občasno precej trmasti. Tudi če gre za povsem nepomemben spor, boste poskušali za vsako ceno dokazati, da imate prav, čeprav lahko pri tem močno prizadenete osebo, s katero se prerekate. Pozneje boste sicer obžalovali, da niste popustili, vendar bo morda že prepozno.

Preverite tudi: Kaj o vas povedo prsti na nogi?

Leto 2020 – leto alkoholizma?

Leto 2020 je močno spremenilo naše vsakodnevne navade. Eden od stranskih učinkov pandemije in spremljajočih ukrepov je bila tudi občutno povečana konzumacija alkohola. Zaprtost med štiri stene, stres in dolgčas so bili pogosti povodi za iskanje tolažbe v alkoholu; čeprav se situacija, povezana z novim koronavirusom, umirja, to seveda ne bo prineslo čudežne rešitve morebitnih težav, povezanih s čezmernim uživanjem alkohola. Če so postale alkoholne pijače v zadnjem letu stalnica v vašem življenju, čeprav ste jih pred tem uživali precej redko, je vsekakor čas za razmislek o tem, ali je težava morda večja, kot ste verjeli doslej.

Alkoholizma – težava, pri kateri lahko govorimo o spektru …

Podobno kot v mnogih drugih primerih je mogoče tudi pri alkoholizmu govoriti o spektru. Čeprav vaše navade morda niso tako problematične kot navade nekaterih drugih ljudi, ki so zabredli v alkoholizem, to še ne pomeni, da nimate težave. Eden od glavnih znakov, ki opozarjajo, da najverjetneje potrebujete pomoč, je ponavljajoča se močna želja po alkoholu, ki jo težko zatrete. O alkoholizmu lahko običajno govorimo tudi takrat, ko se pri osebi, ki poskuša zmanjšati pogostost uživanja alkohola, pojavijo zelo neprijetni simptomi, znak za zaskrbljenost pa je lahko tudi to, da se ne morete upreti pitju, čeprav ima vaša navada negativen vpliv na različne vidike vašega življenja (delo, odnosi z drugimi, zdravje itn.). Hkrati pa je zelo pomembno, da ste pozorni na to, kdaj oziroma zakaj najpogosteje posegate po alkoholu. Je želja po pitju še posebej močna v trenutkih, ko želite ubežati negativnim čustvom?

Vprašanja, ki vam pomagajo ugotoviti, kako resna je težava

Za začetek je pomembno, da ste odkriti sami s sabo. Razmislite o svojih navadah, povezanih z alkoholom, in poskušajte biti čim bolj iskreni pri odgovorih na vprašanja, kot so:

  • Kako pogosto uživate alkohol?
  • Koliko alkohola običajno popijete? Se lahko naslednji dan spomnite, koliko ste popili?
  • Kakšno je vaše počutje pred pitjem, med pitjem in po njem?
  • Ali pogosto razmišljate o tem, kdaj boste lahko spet pili?
  • Ali zadnje čase pijete pogosteje kot običajno?
  • So povod za pitje pogosto negativni občutki, kot so strah, jeza, žalost ali dolgčas?
  • Ali najraje pijete sami?
  • Ali ima pitje prednost pred večino obveznosti?
  • Kaj se zgodi, če se poskušate nekaj časa izogibati alkoholu? Ali zaznate odtegnitvene simptome?
  • So začeli vaši bližnji izražati zaskrbljenost glede vaših navad, povezanih z alkoholom?

Če niste prepričani, ali imate težave z alkoholom oziroma ali je morda čas za iskanje pomoči, so vam lahko odgovori na zgornja vprašanja v veliko pomoč. Običajno si namreč precej težje zatiskamo oči pred resnico, če smo soočeni s konkretnimi dejstvi. Priporočljivo je, da svoje odgovore tudi zapišete, saj bo možnosti za sprenevedanje tako še manj.

Sumite, da je v alkoholizem zapadel nekdo od vaših bližnjih?

Pogosto sicer precej lažje opazimo težavo pri drugih kot pri sebi. Nemalokrat so tako šele bližnji tisti, ki osebo soočijo z dejstvom, da ima težave, povezane z alkoholom. Pri tem lahko sicer sprva naletite na zelo negativno reakcijo, toda če posredujete dovolj zgodaj, se lahko morda oseba vendarle zamisli in sprejme ponujeno pomoč. Če sumite, da ima nekdo od vaših bližnjih težave z alkoholom, bodite pozorni predvsem znake, kot so skrivanje alkoholnih pijač, povečana toleranca (za enak učinek so potrebni vedno večji odmerki), tvegano obnašanje, ki sicer ni značilno za to osebo, neizpolnjevanje obveznosti in zamujanje na dogovorjena srečanja, razdražljivost ter umikanje pred prijatelji in družinskimi člani. Vse to sicer še ne pomeni, da je v ozadju zares alkoholizem, vendar je pomembno, da raziščete vzroke za dogajanje in da nato posredujete, če ocenite, da je to potrebno.

Nizkohistaminska dieta: osnovne informacije in koristni napotki

Histamin je snov, ki jo uvrščamo med biogene amine. Sodeluje v številnih procesih v našem telesu. Običajno ga povezujemo predvsem z alergijskimi reakcijami, ki se preprečujejo oziroma blažijo s t. i. antihistaminiki. Problematične so predvsem prevelike količine histamina v neustreznih trenutkih. Naše telo lahko zadostne količine za svoje potrebe proizvede samo. Toda histamin se nahaja tudi v številnih živilih. Če uživamo hrano, ki je še posebej bogata s to snovjo, lahko v telo hitro vnesemo prevelike količine histamina. To sproži odziv, ki je zelo podoben alergijski reakciji. Za to težavo, ki je lahko včasih povezana tudi z uporabo določenih zdravil, se običajno uporablja poimenovanje histaminska intoleranca oziroma preobčutljivost na histamin. Pri tem je treba opozoriti, da ne obstajajo zanesljivi testi, ki bi lahko potrdili to diagnozo. Tako se osebe, ki sumijo, da je za njihove težave kriv histamin, včasih odločijo za t. i. eliminacijsko oziroma nizkohistaminsko dieto …

Fermentirana živila – skupina, ki vsebuje nadpovprečne količine histamina

Nizkohistaminska dieta naj bi trajala vsaj 4 tedne. Osnovno načelo pri tej dieti je izločitev živil, ki vsebujejo nadpovprečne količine histamina. Vendar pa je lahko ugotavljanje, katera živila je najbolj smiselno izločiti, precej zahtevno, saj ni enostavno ugotoviti, koliko histamina se nahaja v določeni hrani. Količine te snovi v živilih so namreč odvisne od različnih dejavnikov, kot so na primer postopek izdelave, način shranjevanja in morebitna uporaba aditivov. V povprečju lahko sicer največje količine histamina najdemo v fermentiranih živilih. Čeprav so fermentirana živila, ki so lahko zelo koristna za nas, saj vsebujejo ogromno probiotikov, torej koristnih bakterij, ki so pomembne za uravnotežen črevesni mikrobiom, je pri nizkohistaminski dieti smiselna popolna izločitev fermentiranih živil. Seveda pa lahko nato ta živila postopoma spet vključite v svojo prehrano, vendar ne več kot eno naenkrat. Tako boste namreč ugotovili, katera živila natančno so tista, ki vam povzročajo težave. 

Najbolj varna sveža, nepredelana živila, vendar obstajajo pri tem izjeme

Med živila in napitke, ki običajno vsebujejo večje količine histamina, tako spadajo vsi fermentirani mlečni izdelki, kislo zelje, kisle kumarice in druga vložena zelenjava, kombuča, suhomesnati izdelki, različne alkoholne pijače (vino, pivo, šampanjec itn.), ribe (še posebej sardine in tune), kis in kečap. Problematičen je lahko tudi kruh z drožmi, ki je postal v zadnjem času zelo priljubljen. Najbolj varna izbira so praviloma čim manj predelana živila, na primer različne vrste svežega sadja in zelenjave, vendar obstaja tudi tu nekaj izjem. Tudi jajčevci in paradižniki naj bi tako običajno vsebovali kar precej histamina, podobno pa velja tudi za špinačo.

Beležite, kaj natančno ste jedli in kako ste se počutili tisti dan

Zavedati se morate, da nizkohistaminska dieta ne bo nujno prinesla želenih rezultatov. Ni torej nujno, da boste s pomočjo tega pristopa ugotovili, katera so tista živila, ki so kriva za težave, s katerimi se spopadate, oziroma ali je resnično kriv histamin v prehrani. Seveda pa obenem ni zagotovila, da bo antihistaminska dieta pomagala pri ublažitvi neprijetnih simptomov (med najpogostejše simptome, za katere naj bi bila kriva hrana, ki vsebuje veliko histamina, spadajo glavoboli, razdražena koža in prebavne težave, še posebej driska). Gre torej za nekakšen eksperiment, zato je vsekakor pametno, da antihistaminska dieta – če se zanjo seveda odločite – poteka pod zdravniškim nadzorom. Med eliminacijsko dieto je obenem smiselno redno pisanje prehranskega dnevnika, v katerega beležite, kaj natančno ste pojedli in kako je določena hrana vplivala na vaše simptome. 

Preberite tudi: Alergija na cvetni prah ali seneni nahod

Recept za Bezgov sirup, kakor so ga pripravljale naše babice

Pripravite si okusen bezgov sirup po receptu, po katerem so ga pripravljale že naše babice. Spodaj pa smo pripravili tudi malo modernejše različice za bezgov sirup brez sladkorja ter za bezgov sirup s stevio.

Recept za bezgov sirup na tradicionalen način

To je recept za bezgov sirup, po katerem to osvežilno poletno pijačo pripravlja največ ljud. Količino prilagodite glede na število steklenic želite pripraviti.

Sestavine:

  • 20 večjih bezgovih cvetov
  • 1 kg kristalnega sladkorja
  • 2 žlici citronske kisline
  • sok 2 limon
  • 1 liter vode

Priprava:

  1. V loncu zavrite 1 liter vode in pustite, da se ohladi. Bezgove cvetove dobro operite pod tekočo hladno vodo.
  2. Cvetove nadevajte v skledo in prelijte z zavreto in ohlajeno vodo. Na hladnem pustite stati 24 ur.
  3. Tekočino prelijte v lonec, dodajte sladkor, citronsko kislino in limonov sok. Zavrite, nato pa na zelo majhnem ognju kuhajte še 5 minut.
  4. Odstavite z ognja, precedite skozi gosto sito in nalijte v čiste, sterilizirane steklenice. Takoj tesno zaprite z zamaškom. Pustite, da se sirup povsem ohladi, nato ga shranite v hladilniku.

Bezgov sirup brez sladkorja s stevio: Zdrava alternativa

Za tiste, ki se želite izogniti belemu sladkorju, obstaja alternativa – bezgov sirup brez sladkorja. Uporabite lahko naravna sladila, ki ne vplivajo na raven sladkorja v krvi. Stevia je naravno sladilo, ki je popolnoma brez kalorij. Tukaj je recept za bezgov sirup s stevio:

Sestavine:

  • 30 bezgovih cvetov
  • 2 litra vode
  • 2 žlici stevie (po okusu)
  • 4 limone (sok in lupina)

Postopek:

  1. Ponovite korake iz prejšnjega recepta, vendar namesto sladkorja dodajte stevio po okusu, ko se tekočina segreva.
  2. Sirup nalijte v sterilizirane steklenice in tesno zaprite.
Kako pasterizirati bezgov sirup

Kako pasterizirati bezgov sirup?

Pasterizacija je postopek, s katerim podaljšamo rok trajanja sirupa in ohranimo njegovo kakovost. Kako lahko pasterizirate bezgov sirup:

Postopek:

  1. Ko je sirup pripravljen, ga nalijte v sterilizirane steklenice, pri čemer pustite nekaj prostora na vrhu.
  2. Steklenice postavite v velik lonec, napolnjen z vodo, ki naj sega do 2/3 višine steklenic.
  3. Vodo segrejte do 85-90°C in vzdržujte to temperaturo 20 minut.
  4. Steklenice previdno odstranite in jih ohladite na sobno temperaturo.

Probiotiki so lahko zelo koristni tudi za čebele

Pogosto govorimo o imunskem sistemu in o različnih metodah, ki pomagajo pri njegovi krepitvi. V zadnjem letu je bila ta tema na sporedu še posebej pogosto. Pri tem pa običajno pozabimo, da ljudje nikakor nismo edina bitja z imunskim sistemom. Tudi pri drugih živalskih vrstah je seveda potrebna zaščita organizma pred potencialno nevarnimi tujki oziroma pred patogenimi mikroorganizmi, kot so bakterije in virusi, ki lahko ogrozijo njihovo zdravje ali celo življenje. Tako je med drugim mogoče govoriti tudi o čebeljem imunskem sistemu. Pri tem je zanimivo, da so raziskovalci ugotovili, da so lahko za krepitev imunske obrambe čebel koristni podobni dodatki kot za ljudi, in sicer probiotiki.

Za oslabljen imunski sistem čebel v veliki meri kriva čezmerna uporaba pesticidov

Znano je, da so čebele izredno pomembne za obstoj življenja na Zemlji. Brez njihovega opraševanja rastlin bi bilo zelo težko prehraniti človeštvo. V povprečju naj bi bil vsak četrti grižljaj hrane, ki jo zaužijemo, tako ali drugače povezan s čebeljim opraševanjem. Obenem pa je znano tudi, da postajajo čebele vedno bolj ogrožene – pri tem so mišljena tako posamezna bitja kot čebelje vrste, v povezavi s katerimi se vedno pogosteje omenja nevarnost izumrtja. Za to nevarnost naj bi bila v veliki meri kriva prav slabitev imunskega sistema čebel, ki je posledica čezmerne uporabe pesticidov.

Zaradi oslabljene imunske obrambe se organizem čebel ne more več braniti pred virusi in drugimi patogenimi mikroorganizmi. Nevarnost hitrega širjenje bolezni med populacijo je pri čebelah še posebej velika. Roji so namreč sestavljeni iz večjega števila čebel, ki so v tesnih stikih, poleg tega pa gre za bitja s podobnim genetskim materialom. Nalezljive bolezni lahko tako v zelo kratkem času zajamejo ogromno čebel. Okužba ene čebele je tako praktično identična okužbi celotnega roja.

Čebelji panj

Dodajanje probiotikov poskrbelo za uspešnejše premagovanje nevarne bakterijske bolezni

Študija, v kateri so raziskovalci strnili svoje ugotovitve, povezane z vplivom probiotikov na imunski sistem čebel, je bila objavljena v reviji Nature. Znanstveniki so poskušali najti rešitev za vedno bolj perečo težavo patogenih mikroorganizmov oziroma nalezljivih bolezni, ki množično napadajo čebelje roje in ki nemalokrat pomorijo ogromno čebel. Njihova hipoteza je bila, da lahko morda tudi čebelam koristijo probiotična dopolnila, torej koristne bakterije, ki nevtralizirajo negativen vpliv škodljivih mikrobov. Znanstveniki so želeli svojo hipotezo preizkusiti v praksi. Čebelam so bili tako v hrano dodani probiotiki, nato so raziskovalci opazovali vpliv dodajanja probiotikov na uspešnost premagovanja pogoste bakterijske bolezni pri čebelah, ki je znana pod imenom ameriška gniloba. Ugotovili so, da so se čebele, ki so uživale probiotike, bistveno lažje spopadle s patogenimi mikroorganizmi. Stopnja preživetja se je tako močno dvignila.

Probiotiki kot vedno pogostejši dodatek hrani za pse in mačke

Zdi se torej, da lahko redno uživanje probiotikov koristi tudi čebelam. Vprašanje, ki se pri tem pojavlja, je, kako poskrbeti, da bodo imele čebele reden dostop do teh dodatkov. Po drugi strani pa je tovrstnih težav manj pri živalih, kot so psi in mačke. Vključitev probiotikov v njihovo vsakodnevno prehrano je bistveno lažja. Tako ni presenetljivo, da obstaja vedno več ponudnikov hrane za mačke in pse, ki so se odločili, da svojim izdelkom dodajo tudi probiotike. Poleg pozitivnega vpliva na imunski sistem ima lahko povečan vnos tudi dodatne pozitivne učinke. Med drugim lahko pripomore k boljši prebavi, kar je učinek, ki ga lahko običajno opazimo tudi pri ljudeh.

Preberite tudi: Probiotiki: kateri so najboljši za naše zdravje?

Z mobilno aplikacijo proti odpadkom v naravi

Kako preprečiti odmetavanje odpadkov v naravi? To je vprašanje, ki zaposluje tako strokovnjake kot laike, ki jim ni vseeno za okolje in za prihodnost našega planeta. Ena od možnih metod za reševanje te problematike se morda skriva v izrabi možnosti, ki jih ponuja sodobna tehnologija. Dokaz za to je mobilna aplikacija, imenovana Litterati. Namenjena je vnašanju informacij o odpadkih, ki smo jih opazili zunaj, v naravi. S tem se ustvarja baza zelo koristnih informacij, ki so lahko nato uporabljene kot podlaga za ukrepe oziroma zakonske spremembe za zajezitev onesnaževanja na določenem območju …

Aplikacija poskrbi za konkretne podatke in za občutek povezanosti

Mobilna aplikacija Litterati je rezultat ideje, ki se je nekega dne porodila Jeffu Kirschnerju. Ko sta s hčerko med sprehodom po gozdu naletela na plastične odpadke, je bila takrat 4-letna deklica povsem šokirana. Ni namreč mogla razumeti, zakaj so se določeni predmeti znašli v okolju, kamor nikakor ne spadajo. Jeff Kirschner je ob tem spoznal, da je večina odraslih tako navajena tovrstnih prizorov, da lahko naše misli oplazijo zgolj za hip, nato pa nanje zelo hitro pozabimo, nemalokrat pa jih niti ne zaznamo zares. Svojo brezbrižnost oziroma pasivnost nato običajno utemeljujemo s tem, da kot posamezniki ne moremo spremeniti kaj dosti. To spoznanje je Jeffa Kirschnerja tako pretreslo, da se je odločil, da vendarle poskusi nekaj spremeniti. Pri tem poudarja, da odpadki v naravi niso posledica umanjkanja poskusov razreševanja te problematike, ampak napačnih oziroma pomanjkljivih strategij. Po njegovem mnenju pogosto manjkata predvsem dve komponenti, in sicer skupnostni vidik in konkretni podatki.

Aplikacija Litterati ponudi rešitev za obe težavi. Ko vidimo fotografije, ki so jih naložili drugi uporabniki, ugotovimo, da pri svojih prizadevanjih nismo sami, kar lahko poskrbi za dodatno motivacijo. Izredno pomembna pa je tudi hitro povečujoča se baza podatkov, ki je lahko v veliko pomoč pri ugotavljanju, kateri odpadki so na določenem območju še posebej problematični. Uporabniki aplikacije med drugim zabeležijo, kje natančno so opazili določene odpadke, kako so bili videti ti odpadki in iz katerega materiala so bili izdelani, obenem pa se beležijo tudi podatki o znamkah izdelkov, katerih embalaže so bile odvržene v naravi.

Zbrani podatki že poskrbeli za pozitivne premike, povezane z zaščito okolja

S pomočjo informacij, ki se zbirajo v aplikaciji Litterati, se lahko izrišejo posebni zemljevidi, na katerih so označene najbolj kritične točke. Jeff Kirschner meni, da lahko pri tem potegnemo vzporednice s prstnimi odtisi. Ko gre za odpadke, ima namreč tudi vsako mesto povsem unikaten odtis. Če izluščimo specifike na nekem območju, lažje ugotovimo, kateri ukrepi so najbolj smiselni za razrešitev problematike. Podatki, zbrani s pomočjo aplikacije Litterati, so že pripomogli h konkretnim spremembam, na primer k dobljenim tožbam proti tobačni industriji in k odločitvam proizvajalcev za spremembo embalaže izdelkov.

Obsežna podatkovna baza, ki je rezultat vnosov številnih posameznikov, ima lahko namreč velik vpliv na podjetja. Če je zaznano, da so še posebej velika težava odpadki določenih znamk, je to zagotovo slaba reklama za podjetja, ki proizvajajo te izdelke. S tem se ustvari pritisk, ki lahko proizvajalce spodbudi k razmisleku o uporabi okolju prijaznejšega pakiranja. Osnovni namen mobilne aplikacije Litterati sicer ni sramotenje posameznih podjetij, ampak osredotočanje na to, da lahko s skupnimi močmi vendarle poskrbimo za pozitivne spremembe. Čeprav se zdi, da kot posamezniki nimamo moči, lahko s povezavo – četudi zgolj virtualno – poskrbimo za vse prej kot zanemarljive premike na bolje.

Tudi pri nas je pred leti društvo Ekologi brez meja ustvarilo Register divjih odlagališč, ki so jih lahko ljudje sami prijavljali in tako nam je s skupnimi močmi uspelo očistiti kar precejšen del odpadkov iz gozdov in travnikov.