Fitofarmacevtska sredstva in njihov vpliv na čebele

Čebele in njihovi proizvodi imajo že več tisočletij pomembno vlogo v prehrani in medicini ljudi, z opraševanjem pa vplivajo na rastlinsko raznovrstnost v naravi, kar ljudem omogoča bogat izbor sadja in zelenjave. Čebele lahko med obiskovanjem cvetov pridejo v stik s škodljivimi snovmi, ki se v kmetijstvu uporabljajo za zaščito rastlin. Čeprav so pravilna raba, promet in kazni v primeru nepravilne uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) predpisane v Zakonu o fitofarmacevtskih sredstvih, skoraj ne mine leto brez pomorov čebel, zato je nujno ozaveščanje vseh uporabnikov o kritičnih mestih, kjer pogosteje prihaja do napak in na katera morajo biti še posebej pozorni.

Čebele in fitofarmacevtska sredstva

Čebele lahko pridejo v stik s FFS ob nabiranju nektarja, cvetnega prahu ali vode. Prav zaradi tega so najbolj izpostavljene pašne čebele, ki v panj prinašajo hrano. Ob morebitni zastrupitvi pašnih čebel se zmanjša dotok hrane v panj, zaradi česar se poruši naravno ravnovesje v panju. Čebele začnejo izmetavati zalego, ker je ne morejo oskrbovati, ob tem pa se pogosto pojavi še nosemavost, tj. bolezen, ki prizadene prebavila čebel. Najbolj neugoden čas za zastrupitve je pomlad, ko v panju še ni veliko čebel in tako čebele ne morejo nadomestiti pašnih čebel. Četudi čebelja družina preživi zastrupitev, se v tistem letu ne more optimalno razviti in opravljati svoje funkcije opraševanja, zaradi česar tudi ne more nabrati viškov medu, ki bi jih čebelar lahko odvzel. Vsaka odmrla čebelja družina za čebelarja pomeni škodo v višini najmanj 150 evrov.

Pesticidi na čebele vplivajo na tri načine: kontaktno, želodčno in inhalacijsko. Lahko prizadenejo le prebavila, zaradi česar se čebela ne more več normalno prehranjevati in zaradi česar nastopi lakota ali izsušitev čebel, lahko pa vplivajo na živčni sistem in onemogočijo gibanje nog, kril, delovanje prebavil ali izgubo orientacije. Ne glede na to, kako je čebela prišla v stik s FFS in kaj ji je to povzročilo, takšna čebela ne more več opravljati svojih opravil, zaradi česar je za čebeljo družino izgubljena.

Čebele na paši oljne ogrščice
Čebele na paši oljne ogrščice

V intenzivnem načinu pridelovanja hrane se uporabi FFS ni mogoče povsem izogniti, zaradi česar je sodelovanje kmetovalcev in čebelarjev na območjih intenzivnega kmetovanja ne samo zaželeno, ampak celo nujno. V Sloveniji poznamo številne zgledne primere sodelovanja sadjarjev in vinogradnikov z okoliškimi čebelarji, vseeno pa se pojavljajo tudi drugačni primeri, ki bi jih bilo treba v prihodnje izboljšati. Tu je ključno zavedanje, da obstoj čebel ni koristen le za čebelarje, ampak tudi za ostale pridelovalce hrane in konec koncev za vse ljudi.

Čebele so v naravi nemalokrat izpostavljene različnim FFS. Če ta povzročijo nenaden in množičen pogin čebel, govorimo o pomorih čebel, ob manjši izpostavljenosti čebel pa vplivi na čebele niso nenadni, ampak dolgotrajnejši (subklinični), zaradi česar jih je težje določiti. Skupaj s še drugimi dejavniki lahko vplivajo na obsežnejše zimske propade čebel, ki smo jim bili priča v letih 2008, 2010 in tudi 2012, nepojasnjena pa je tudi njihova vloga pri nenadnih izgubah čebeljih družin, ki so se zgodile v nekaterih zahodnih državah, predvsem v Združenih državah Amerike.

Cvetoča podrast v vinogradu je lahko dobra paša za čebele, ob škropljenju pa mora biti pomulčena ali pokošena.
Cvetoča podrast v vinogradu je lahko dobra paša za čebele, ob škropljenju pa mora biti pomulčena ali pokošena.

Da se nam neželeni dogodki ne bi pojavljali pogosto, čebelarji uporabnike FFS prosimo, da jih uporabljajo v skladu z načeli dobre kmetijske prakse in varstva okolja ter da so pri tem pozorni zlasti, da:

  • pred načrtovano uporabo FFS natančno preberejo priložena navodila, saj je v njih in tudi na embalaži opozorilo, ali je sredstvo strupeno za čebele; v glavnem so za čebele škodljivi vsi insekticidi in to je tudi napisano na etiketi;
  • priporočena sredstva uporabljajo v najnižjih priporočenih odmerkih;
  • uporabljajo za čebele manj nevarne pripravke;
  • pred načrtovanim škropljenjem pokosijo cvetočo podrast v sadovnjaku ali vinogradu;
  • škropijo v večernih urah ali ponoči in v brezvetrju;
  • čebelarja obvestijo o nameravanem škropljenju rastlin s strupenimi ali škodljivimi FFS za čebele.

V primeru, da bodo uporabniki FFS te vestno uporabljali, bodo čebelje družine v njihovi okolici zdrave in bolje preskrbljene ter bodo vlogo opraševanja rastlin dobro opravljale, čebelarjem pa bodo v veselje, saj bodo ob bujnem razvoju in izdatni paši nabrale toliko medu, da jim ga bo del čebelar lahko odvzel.

Ob škropljenju v sadovnjaku ali vinogradu ne sme biti prisotne cvetoče podrasti.
Ob škropljenju v sadovnjaku ali vinogradu ne sme biti prisotne cvetoče podrasti.

V zadnjih dvajsetih letih smo bili v Sloveniji priča štirim hujšim pomorom čebel. Prvi večji pomor se je zgodil leta 2004, ko so bili pri treh čebelarjih v okolici Kopra najdeni insekticidi dimetoat, diazinon in bromopropilat. V istem času se je zgodil tudi pomor čebel na Gorenjskem, kjer so v čebelah in vegetaciji našli snov alfacipermetrin. V enem primeru uporabnik o uporabi insekticida ni obvestil čebelarja, v drugem primeru pa je zastrupitvi botrovala uporaba nedovoljenega sredstva.

Leta 2006 se je v Sloveniji dogodil drugi večji pomor čebel, in sicer na območju Slovenskih goric in Ptujskega polja. Čebele naj bi bile zastrupljene s pesticidi zaradi škropljenja polj in vinogradov.

Leta 2008 je v roku enega meseca prišlo do tretjega pomora čebel, in sicer na območju Pesnice, Novega mesta, Domžal, Grosuplja, Zgornjih Pirnič, Spodnjega Brnika in Brežic. V enem primeru je Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo in okolje ugotovil povezavo med nepravilno rabo FFS in pomorom čebel. V ostalih primerih pa naj bi šlo za zanos insekticida, s katerim je bilo tretirano seme koruze s sredstvi poncho, gaucho in cruser, ter za kumulativne učinke ostalih snovi, ki so jih ravno tako našli v vzorcih mrtvih čebel.

Zadnji večji pomor se je zgodil leta 2011 v Pomurju, ko je bilo neposredno prizadetih približno 2500 čebeljih družin. V vzorcih mrtvih čebel je bil najden klotianidin, zaradi česar so vzrok za pomor pripisali tretiranemu semenu koruze. Minister za kmetijstvo in okolje je v letu 2011 na podlagi ugotovitev sprejel odredbo o prepovedi prometa in uporabe semena koruze, ki je obdelana z naslednjimi aktivnimi snovmi: klotianidin, tiametoksan in imidakloprid.

Dr. Peter Kozmus, Čebelarska zveza Slovenije

DELI
Ekolina Bodi Eko
Bodi eko je največja slovenska eko skupnost. Izdajamo tudi prvo slovensko eko revijo Bodi eko, na katero se lahko tudi naročite tukaj: Naročite se na revijo Bodi eko