Utrujenost pogosto pripišemo stresu, ki je v današnjem času tako razširjen, da pogosto niti zdravniki ne pomislijo na kaj drugega. Pri Jasni Babič iz Kopra je bila tako huda, da ni mogla niti skuhati niti pomagati majhnima sinovoma, da se zvečer umijeta. Pridruženi so bili še drugi znaki, da nekaj ni v redu, zato se je odločila za vrsto diagnostik, nazadnje pa našla povsem preprost odgovor. Čeprav živi ob morju in ima rada sonce, ki naj bi skrbelo za tvorbo vitamina D v našem telesu, ji je prav tega kronično primanjkovalo.

Kdaj so se pojavile vaše prve zdravstvene težave?
Moje težave so se začele leta 2014, torej kar nekaj let nazaj. Čutila sem utrujenost, neskoncentriranost, spati sem morala že po kosilu ali tudi večkrat na dan. Večkrat sem obiskala zdravnico, ki je dejala, da je kriv stres, moja služba. Ukvarjala sem se z informatiko in včasih sem res delala več kot osem, tudi do dvanajst ur. Sem mati dveh majhnih otrok, takrat sta bila stara dve in štiri leta. Tako da kombinacija službe in otrok bi gotovo tudi lahko delno vplivala, vendar nikakor ne v tolikšni meri.
Zdravnico sem večkrat prosila, ali lahko poleg osnovne krvne slike preveri tudi vitamine in minerale, saj za vse bolezni pač nista kriva le povišan krvni sladkor ali holesterol. A je vztrajala, da gre za stres – morda zato, ker sem med najinim pogovorom povedala kar malo preveč o svoji službi. To je bila napaka, zato pozneje, ko sem bila napotena naprej, o službenih težavah nisem hotela več govoriti.

Utrujenost pa ni bila vse, kar ste opazili?
Vsak mesec sem bila prehlajena. Ni bilo meseca, da ne bi bila bolna. Rekli so mi, da morda zaradi otrok, ampak ne – nazadnje se je vendarle izkazalo, da imam izjemno pomanjkanje vitamina D, da smo do te ugotovitve prišli, pa je trajalo leta. Imela sem tudi angine, razne kožne izpuščaje, srbečico. Bila sem tako utrujena, da so sodelavci, ko sem prišla zjutraj v službo, mislili, da vso noč nisem zatisnila očesa. Tudi tu je bilo mnenje, da morda zaradi otrok, ki sta se ponoči res tudi kdaj zbujala. Nato sem v letu 2016 prebolela dve gripi v enem mesecu.
Najprej me je doletela v prvem tednu januarja. To je moja najslabša izkušnja s kakršnokoli boleznijo. Ležala sem v postelji in niti na otroka nisem več pomislila. Nisem pomislila, ali sta v hiši ali nista, ali sta jedla ali nista jedla. Imela sem več kot 40 stopinj vročine in treslo me je. Ker je bil ravno čas začetka epidemije grip, so mi tudi vzeli vzorec, ki je potrdil, da gre res za gripo.

Osem dni sem ležala, ječala, brez hrane, ne da bi enkrat samkrat pogledala na telefon. Kot da me ni. Potem sem šla nazaj v službo in čez tri dni spet zbolela. Ponovno sem imela gripo, saj so me ponovno testirali – šlo pa je za drugo obliko virusa gripe. Ta druga oblika je bila blažja, ampak sem spet obležala. Tudi ko je gripa minila, sem imela še naslednje tri ali štiri mesece ves čas povišano temperaturo na 37,2. Ves čas. Iskala sem rešitve pri zdravnici, obiskala pa sem tudi kirurga, saj sem bila nekaj let prej operirana na žolču in sem mislila, da je to dvoje kako povezano.

Samoplačniško sem se odločila za pregled ščitnice, samoplačniško sem šla na Golnik, ker sem mislila, da je kaj na pljučih, saj me je tudi nekoliko dušilo – in tam so predlagali, naj preverim vitamine in minerale. Poleg tega so me ves čas tudi bolele kosti. Osebna zdravnica mi je svetovala menjavo službe, poleg tega pa mi je glede nenavadne temperature celo rekla, da ne znam pravilno uporabljati termometra. Ampak jaz sem vztrajala, da je z menoj nekaj narobe. Ni se mi zdelo normalno, da se zjutraj zbudiš, pa si zaspan, poješ kosilo, in si zaspan, da si zaspan ob sedmih zvečer. Nekaj torej ni bilo v redu, kar se je jasno pokazalo ob gripi in po njej.

Torej vam zdravnica ni prisluhnila?
Zdravnica mi je preverjala kri, a ne vitaminov in mineralov. Ugotovila je, da imam levkocite malo povišane, in to je bilo to.

Kako ste prišli do diagnoze?
V tem času sem dala v službi zares odpoved, saj se tam nisem več počutila dobro, in sem se začela ukvarjati s turizmom. Tako da kar se tiče odstranitve stresa zaradi dela, sem naredila tisto, kar sem morala. Vendar je utrujenost kljub temu vztrajala. Takrat sem se odločila za še več samoplačniških preiskav. Zdravnico sem povprašala, kje naj jih opravim, in napotila me je na center na Obali, kjer pa tovrstnih preiskav sploh ne opravljajo in sem jih morala opraviti v Ljubljani.

Sama sem se prek spletnih forumov informirala o diagnostiki in šla v laboratorij v Ljubljani, kjer sem opravila obširni pregled. Ko sem dobila izvide, sem imela zgolj 30 odstotkov vitamina D, kar je za mlado žensko, kot sem jaz, porazno. Malo mi je primanjkovalo tudi folne kisline. Z izvidom sem šla nazaj k zdravnici, ki je rekla, da kar ne more verjeti. In jaz sem ji rekla, da saj sem ji štiri leta govorila, da nekaj ni prav, da niso krivi otroka in stres. Da se pri štiriintridesetih letih ne moreš počutiti, kot da imaš samo polovico svoje življenjske moči. Da ne moreš niti ven na pijačo, na večerjo, na zabavo – jaz zvečer niti do avta nisem mogla, kaj šele ven.

Zdravnica je takrat vendarle rekla, da sem imela prav, da sem vztrajala. In ko sem začela malo brskati, sem ugotovila, da se s pomanjkanjem vitamina D sooča tudi marsikdo drug.

Bi lahko prišlo do pomanjkanja, ker niste bili dovolj na soncu? Se je težava pojavila pozimi?
Raven vitamina D sem dala preveriti aprila lani, ko nisem bila ves čas v pisarni, temveč sem se tudi že sprehajala zunaj, bila na soncu, torej nisem bila nikakršna v temo zaprta človeška ribica.

Kako poteka zdravljenje?
Predpisali so mi vitamin D. Za začetek sem dobila petnajst škatlic. Zdravnica me je po pregledu izvida napotila tudi k endokrinologu, da se preveri, ali ne gre za težavo tudi z delovanjem nadledvične žleze. Tudi endokrinologinja je potrdila, da gre za pomanjkanje vitamina D, posledice pa so prav tisto, kar se je dogajalo meni. In ko sem začela jemati vitamin D, sem bila po štirih mesecih že stoodstotno bolje. Partner mi je rekel: »Kaj danes se ti pa ne spi že ob sedmih?«

O vitaminu D danes veste zelo veliko. Ste vse raziskali sami?
Kupila sem si zelo zanimivo knjigo: Čudežni rezultati zdravljenja z izjemno visokimi odmerki sončnega hormona – vitamin D3 (avtor: Jeff T. Bowles), v kateri piše tudi o tem, da medicina takšne stvari, kot je pomembnost vitamina D, skriva. Zakaj? Ker je menda še toliko drugih farmacevtskih sredstev, ki jih lahko na ta račun porabi. Če imamo pomanjkanje vitamina D, se na primer lahko pojavijo (in zdravijo) tudi rak, diabetes, holesterol, luskavica in druge kožne bolezni, revma, fibromialgija …

Skratka, to lahko vse izvira tudi iz pomanjkanja vitamina D. Knjiga razlaga, kako to sprejemata Amerika in Evropa ter kakšne so smernice in zakaj te zdravnik ne pošlje na diagnostiko. Zato ker tudi zdravnike omejujejo. Piše tudi o tem, da dobi kapljice vitamina D na primer dojenček, ne predpišejo pa ga materam, ki bi ga po porodu morale ravno tako jemati vsaj eno leto, saj njegova raven pri porodu zelo upade. Knjiga ravno tako govori o tem, zakaj je toliko multiple skleroze v različno resnih oblikah – tudi na to vpliva pomanjkanje vitamina D.

Kakšno je vaše počutje zdaj?
Vitamin D jemljem zdaj dobro leto in pol, odmerek pa sem si povečala. Sama si še dodatno kupujem kombinacijo vitamina D in K1 in si ju vsako jutro popršim v usta, pod jezik, da gre v limfe. Ko je ura 11 zvečer, se po novem počutim, kot da bi lahko premikala gore. Po kosilu ne grem več spat, zvečer grem brez težave kam ven. Tudi prehlajena nisem bila že več kot eno leto in predvsem imam dovolj energije za otroka. Če delam na računalniku in več ur sedim pred zaslonom, sem brez težave skoncentrirana. Močne bolečine v sklepih, torej v komolcih, kolenih in kolkih, so minile. Počutim se kot prenovljena oziroma tako, kot sem se pred nastopom bolezni.

Težave bi se torej dalo rešiti precej hitro, če bi vedeli to, kar veste danes.
Če bi o vitaminu D več vedela že prej in bi mi moja osebna zdravnica prisluhnila, bi lahko težave zaključila že leta prej. Jemala bi vitamin D, pa četudi ga ne bi dobivala na recept, kajti za svoje zdravje in počutje mi ni težko kupiti »zdravila«. Tudi sicer je šlo v iskanju rešitve kar nekaj sredstev – 150 evrov za ščitnico, 240 evrov za Golnik, 80 za pregled pri kirurgu, 140 za temeljit pregled krvne slike. Saj človek si reče, da bo dal tudi celo plačo, če bodo ugotovili, kaj je z njim narobe, ampak ni pa prav, da te ob težavah na preglede ne napoti zdravnik, potem pa ti reče, da si eden redkih, ki vztraja tako dolgo, dokler ne ugotovi, kaj mu je. To je precej žalostno.

Poleg predpisanega vitamina si ga tudi kupujete.
Odmerek sem si povečala, ker sem tudi v knjigi brala, da se običajno predpisuje premalo. Moja tašča, žal že pokojna, je imela ob zdravljenju raka tako predpisanih 50 kapljic na teden, v knjigi pa piše, da je pri rakavih bolnikih cela predpisana steklenička tedensko premalo. Sama sicer nisem zdravnik, nisem študirala medicine, ampak kar se tiče vitamina D, sem stvari preizkusila na lastni koži. Tako da jemljem predpisanih 35 kapljic na teden ob hrani, saj se tako laže absorbira, poleg tega pa si kupujem še vitamin D3 z vitaminom K1. V knjigi o zdravljenju z vitaminom D namreč piše, da je najboljša kombinacija vitaminov D3 in K1. Tudi v prodajalni, kjer kupujem vitamine, so me povprašali, kako to, da kupujem prav to kombinacijo – prodajalka se namreč vsak dan srečuje z ljudmi, ki imajo težave, in pravi, da se je menda tudi zaradi knjige že veliko kupcev odločilo prav za to kombinacijo.

Vitamin D dajem tudi svojima otrokoma. V času rasti in odraščanja ga namreč potrebuješ zelo veliko, ravno tako kot ob porodu.

Kaj pa je pravzaprav vzrok, da je bilo vitamina premalo? Slabo delovanje žlez?
Endokrinologinja mi je testirala nadledvično žlezo, ki je prej trpela, zdaj pa se odlično odziva. Ni šlo namreč za to, da imam premalo vitamina D, ker nisem izpostavljena soncu – ne nazadnje živim na Obali, v Kopru, sem ves čas na soncu. A ko sem v kratkem obdobju dveh let dvakrat rodila, se je vitamin D iz mojega telesa povsem izčrpal, saj sta ga otroka porabila za razvoj kosti. Tako da mi je endokrinologinja tudi dejala, da na izobraževanjih tudi sama pravi ginekologom, zakaj nosečnicam in porodnicam poleg folne kisline ne priporočajo tudi vitamina D.

Danes ste drug človek.
Razlika je res velika. Polna sem energije, zvečer se mi zdi, da še kar ne bi šla spat. Prej pa še na dopustu ni bilo nič od mene. Ali pa na smučanju – nekoč sem smučala, potem nisem mogla prevoziti niti ene proge. Enako je bilo pri delu v domačih vinogradih – niti prehoditi jih nisem mogla. Prišla sem do polovice in ni šlo več. Zdaj pa lahko hodim kilometre in kilometre. O utrujenosti tudi razmišljam ne več.

Stanje je zdaj veliko boljše, zadnji rezultati kažejo, da imam vitamina D več, vendar pa še vedno ne toliko, kot bi ga morala imeti. Sicer pa mi je tudi endokrinologinja dejala, da se pomanjkanje vitamina D ne nadomesti v enem letu ali dveh, temveč to kar traja. In enako piše tudi v knjigi. Traja lahko tudi pet let ali več, včasih tudi vse življenje.

Čeprav se utrujenost na prvi pogled ne zdi nekaj hudega, ni tako, saj se spremeni življenje v celoti, pa tudi življenje družine.
Težko je za vso družino. Pri ničemer nisem bila skoncentrirana, bilo mi je celo težko otrokoma pomagati se umiti, ker nisem imela energije. Ali pa skuhati večerjo. Ali se kam peljati z avtomobilom. Ali iti v trgovino. Mislila sem samo na to, da bi šla domov na kavč, da se moram spočiti.

Jasna, za katero smo se med pogovorom tudi sami prepričali, da je polna življenja, je za konec našega klepeta dejala še, da upa, da bo njena zgodba pomagala še komu, ki se sooča s podobnimi težavami. Pri njej so minila leta, preden je ugotovila, kako preprosta je rešitev – pa je bil potreben en sam podroben laboratorijski test, da so jo uvideli tudi zdravniki.