Kuhanje leče se zdi na prvi pogled zelo preprosto. V osnovi je vse, kar morate storiti, to, da zavrete vodo, vanjo stresete lečo in jo kuhate približno 20–30 minut (odvisno od vrste leče). Vendar so v resnici tudi pri tem opravilu pomembne podrobnosti. Navidezno drobne napake lahko uničijo vašo jed – ali pa povzročijo, da bo končni rezultat precej slabši, kot bi želeli. Ko se naslednjič lotite kuhanja leče, se je torej dobro izogniti napakam, predstavljenim v tem članku.
1. Dodajanje soli na začetku kuhanja
Je vaša leča vedno malce trda, čeprav jo morda kuhate celo dlje, kot je priporočeno? Razlogi za to težavo so lahko precej različni. Eden od njih je lahko prehitro dodajanje soli. Soljenje vode z lečo na začetku, preden sploh vklopite štedilnik, lahko namreč oteži proces kuhanja. Z dodajanjem soli je torej bolje malce počakati.
2. Kuhanje leče s kislimi sestavinami
Leča se pogosto uporablja v jedeh, ki vsebujejo tudi kisle sestavine, na primer paradižnikovo mezgo ali limonin sok. Pri tem je treba upoštevati, da moramo biti pri tovrstnih sestavinah še precej bolj pazljivi kot pri soli. Če jih dodamo prehitro, se bo leča skuhala precej težje, kot bi se sicer. Še več: to lahko praktično povsem onemogoči zmehčanje leče. Tako vam predlagamo, da pri receptih, ki vsebujejo tudi kisle sestavine (paradižnik, limonin sok, kis ipd.), lečo skuhate posebej in jo vmešate, ko je že kuhana.
3. Previsoka temperatura kuhanja
Določene napake so torej krive za to, da leča tudi po koncu kuhanja »škriplje pod zobmi«, kar zagotovo uniči kulinarično izkušnjo. Po drugi strani pa je seveda možna tudi diametralno nasprotna težava: razkuhana leča. Pri kuhanju leče morate torej paziti, da ujamete zlato sredino, kar je lahko zahtevno, saj je meja med nekuhanostjo in razkuhanostjo pogosto precej tanka. Posebej pomembno je, da leče ne kuhate pri previsoki temperaturi. Ko voda zavre, je temperaturo dobro znižati na minimum, vsekakor pa leča ne sme vreti. Če bo temperatura previsoka, bodo začele zaradi pritiska luščine hitro odstopati, leča pa bo postala brezoblična oziroma zdrizasta.
4. Uporaba neoprane leče
Pametno je, da pred kuhanjem lečo vedno dobro operete, po možnosti pa uporabite tudi sito. Tako boste zmanjšali nevarnost za prisotnost različnih nečistoč in trdnih delcev – na primer drobnih kamenčkov, v katere zagotovo ne želite zagristi med uživanjem v svoji najljubši jedi z lečo. Obenem pa pazite, da pri kuhanju ne boste uporabljali prestare leče.
5. Skoparjenje z začimbami
Kot omenjeno, soli (in kislih sestavin) ni pametno dodajati prehitro, saj to oteži mehčanje leče, kar pa ne velja za druge začimbe. Te je namreč dobro dodati čim prej, najbolje že na začetku kuhanja. Tako se bo leča med kuhanjem navzela najrazličnejših okusov. Na koncu bo zato bistveno bolj aromatična, kot bi bila sicer. Nad tako kuhano lečo bodo zagotovo navdušeni tudi tisti, ki sicer niso največji ljubitelji stročnic. Leča se na primer zelo dobro ujame z lovorovimi listi, rožmarinom, česnom in čebulo, za piko na i pa poskrbi kuhanje v zelenjavni jušni osnovi (namesto v navadni vodi). Seveda lahko izbiro začimb povsem prilagodite svojemu okusu oziroma jedi, ki jo nameravate pripraviti. Leča je sicer sama po sebi precej pusta, a prav to, kar se zdi na prvi pogled slabost, je lahko v resnici ena od njenih največjih prednosti. Izvrstno namreč absorbira najrazličnejše okuse, zato je lahko vsakič malce drugačna …
Preberite tudi: Leča – zdrava stročnica se vrača tudi v naše kuhinje