Kuhanje leče velja za eno najpreprostejših kuhinjskih opravil. Voda zavre, leča gre v lonec in jo kuhate približno 20–30 minut (odvisno od vrste leče). Prav zaradi te navidezne enostavnosti pa se pri leči zelo pogosto pojavljajo napake. Majhne podrobnosti, na katere marsikdo sploh ne pomisli, lahko odločilno vplivajo na okus, mehkobo in prebavljivost jedi. Rezultat je pogosto razkuhana, trda ali povsem brezokusna leča. Če želite, da bo naslednjič res takšna, kot ste si jo zamislili, se je smiselno izogniti najpogostejšim napakam, ki jih ljudje pri kuhanju leče delajo skoraj vsak dan.
1. Dodajanje soli na začetku kuhanja
Je vaša leča vedno malce trda, čeprav jo morda kuhate celo dlje, kot je priporočeno? Razlogi za to težavo so lahko precej različni. Eden od njih je lahko prehitro dodajanje soli. Soljenje vode z lečo na začetku, preden sploh vklopite štedilnik, lahko namreč oteži proces kuhanja. Z dodajanjem soli je torej bolje malce počakati.
2. Kuhanje leče s kislimi sestavinami
Leča se pogosto uporablja v jedeh, ki vsebujejo tudi kisle sestavine, na primer paradižnikovo mezgo ali limonin sok. Pri tem je treba upoštevati, da moramo biti pri tovrstnih sestavinah še precej bolj pazljivi kot pri soli. Če jih dodamo prehitro, se bo leča skuhala precej težje, kot bi se sicer. Še več: to lahko praktično povsem onemogoči zmehčanje leče. Tako vam predlagamo, da pri receptih, ki vsebujejo tudi kisle sestavine (paradižnik, limonin sok, kis ipd.), lečo skuhate posebej in jo vmešate, ko je že kuhana.
3. Previsoka temperatura kuhanja
Določene napake so torej krive za to, da leča tudi po koncu kuhanja »škriplje pod zobmi«, kar zagotovo uniči kulinarično izkušnjo. Po drugi strani pa je seveda možna tudi diametralno nasprotna težava: razkuhana leča. Pri kuhanju leče morate torej paziti, da ujamete zlato sredino, kar je lahko zahtevno, saj je meja med nekuhanostjo in razkuhanostjo pogosto precej tanka. Posebej pomembno je, da leče ne kuhate pri previsoki temperaturi. Ko voda zavre, je temperaturo dobro znižati na minimum, vsekakor pa leča ne sme vreti. Če bo temperatura previsoka, bodo začele zaradi pritiska luščine hitro odstopati, leča pa bo postala brezoblična oziroma zdrizasta.
4. Uporaba neoprane leče
Pametno je, da pred kuhanjem lečo vedno dobro operete, po možnosti pa uporabite tudi sito. Tako boste zmanjšali nevarnost za prisotnost različnih nečistoč in trdnih delcev – na primer drobnih kamenčkov, v katere zagotovo ne želite zagristi med uživanjem v svoji najljubši jedi z lečo. Obenem pa pazite, da pri kuhanju ne boste uporabljali prestare leče.
5. Skoparjenje z začimbami
Kot omenjeno, soli (in kislih sestavin) ni pametno dodajati prehitro, saj to oteži mehčanje leče, kar pa ne velja za druge začimbe. Te je namreč dobro dodati čim prej, najbolje že na začetku kuhanja. Tako se bo leča med kuhanjem navzela najrazličnejših okusov. Na koncu bo zato bistveno bolj aromatična, kot bi bila sicer. Nad tako kuhano lečo bodo zagotovo navdušeni tudi tisti, ki sicer niso največji ljubitelji stročnic. Leča se na primer zelo dobro ujame z lovorovimi listi, rožmarinom, česnom in čebulo, za piko na i pa poskrbi kuhanje v zelenjavni jušni osnovi (namesto v navadni vodi). Seveda lahko izbiro začimb povsem prilagodite svojemu okusu oziroma jedi, ki jo nameravate pripraviti. Leča je sicer sama po sebi precej pusta, a prav to, kar se zdi na prvi pogled slabost, je lahko v resnici ena od njenih največjih prednosti. Izvrstno namreč absorbira najrazličnejše okuse, zato je lahko vsakič malce drugačna …
Preberite tudi:
- Leča – zdrava stročnica se vrača tudi v naše kuhinje
- Zelenjava, ki jo večina ljudi uživa napačno – tako iz nje dobite največ koristi
