Kako prepoznati popoln trenutek za trgatev grozdja? Znaki, ki jih vinogradniki nikoli ne spregledajo

Trgatev grozdja je za številne vinogradnike vrhunec leta. Po mesecih skrbi za trto, obrezovanja, škropljenja in opazovanja vremena pride trenutek, ko se odloča o kakovosti vina. Napačno izbran čas trgatve lahko pomeni kislo vino brez pravega telesa ali pa pretirano sladek sok, ki izgubi ravnotežje. A kako vedeti, kdaj je pravi trenutek? Odgovor ni enostaven, saj ga narekuje kombinacija narave, znanosti in tudi izkušenj, ki se prenašajo iz roda v rod.

Zakaj je pravi čas tako pomemben?

Grozdje je živo tkivo, ki se skozi poletje razvija in spreminja. Vsak dan bližje jeseni pomeni višjo vsebnost sladkorjev, a hkrati nižjo stopnjo kislin. V ravnotežju teh dveh dejavnikov se skriva ključ do harmoničnega vina. Poleg tega se v jagodah razvijajo arome in tanini, ki dajejo vinu značaj. Če zamudimo pravi trenutek, lahko vino izgubi svežino, ali pa se v kleti znajde grozdje, ki preprosto ni dovolj zrelo.

Tri faze zorenja grozdja

Da bi razumeli, kdaj nastopi idealni trenutek za trgatev, moramo najprej poznati razvoj grozdja. Trta gre skozi tri glavne faze:

1. Zelena rast (junij–julij): jagode rastejo, a so še trpke in polne kislin.
2. Zorenje (avgust): pojavi se barva, jagode postanejo mehkejše, sladkor se kopiči.
3. Polna zrelost (konec avgusta–oktober): kisline upadejo, sladkor doseže vrh, razvijajo se značilne arome sorte.

Vinogradnikovo delo je ujeti ravno tretjo fazo, v trenutku, ko je ravnotežje najlepše.

PREBERITE TUDI

Razvedrilno poletno branje: To so najbolj priljubljeni romani ta hip, ki vam bodo popestrili dopust

Kazalniki zrelosti, ki jih vidi oko

Na prvi pogled se zdi, da je odločitev enostavna – pogledamo barvo in velikost jagod. V resnici pa so vizualni znaki le del zgodbe.

• Barva: bele sorte postanejo rumenkasto zlate, rdeče sorte pa dobijo globoko vijolično ali modro barvo.
• Kožica: zrela jagoda ima tanjšo kožico, ki se lažje odlušči.
• Pecelj: obarva se rjavkasto in postane olesenel.
• Konzistenca: jagode so mehkejše, sočne in ob stisku izločijo sok brez posebnega pritiska.

Vendar pa se izkušeni vinogradniki zavedajo, da samo pogled še ni dovolj.

Preizkus z okusom: metoda naših babic in dedov

Nič ne nadomesti trenutka, ko si vzamemo grozd v roko, ga pokusimo in se vprašamo: ali je okus popoln? Ljudsko merilo je že stoletja enako – če grozdje prijetno preseneti z ravnotežjem med sladkostjo in svežino, smo blizu trgatve.

Starejši vinogradniki radi povedo, da mora jagoda pustiti občutek, kot da bi se želela »raztopiti v ustih«, brez prevelike kisline ali grenkobe.

Merjenje sladkorja – znanost v službi vinogradnika

Če je nekoč odločal občutek, danes vinogradnikom pomagajo merilne naprave. Najbolj razširjen pripomoček je refraktometer, s katerim izmerimo sladkorno stopnjo v grozdnem soku. Ta vrednost se izraža v stopinjah Oechsle ali v Brixih, odvisno od sistema.

Za posamezne tipe vin so potrebne različne vrednosti:

• lahka bela vina: 70–80 °Oe
• polna bela vina: 85–95 °Oe
• rdeča vina: 90–100 °Oe
• sladice in predikati: nad 110 °Oe

Sladkor pa ni edini parameter. Pomembna je tudi skupna kislina, ki daje vinu svežino, ter pH-vrednost, ki vpliva na stabilnost vina. V profesionalnih kleteh se opravljajo redne analize, da vinogradnik ne pusti ničesar naključju.

Aromatična zrelost – skrivnost najboljših vin

Sladkor in kislina sta merljiva, a arome ne moremo izmeriti z napravo. Gre za tako imenovano fenolno oziroma aromatično zrelost, ki pomeni, da so se v jagodah razvile tipične sortne arome.

Pri sauvignon blanc to pomeni note bezga in kosmulje, pri modri frankinji vonj po zrelih češnjah, pri renski rizling pa značilna mineralnost. Prav ta neulovljivi trenutek pogosto loči povprečno vino od vrhunskega.

Vpliv vremena: narava ima zadnjo besedo

Kolikokrat so vinogradniki že rekli: »Če bi imeli še teden dni sonca, bi bilo grozdje popolno!« A vreme je tisti dejavnik, ki ga ne moremo nadzorovati.

• Topli sončni dnevi in hladne noči jeseni so idealni, saj grozdje tako ohrani kisline in razvije arome.
• Preveč dežja tik pred trgatvijo lahko povzroči pokanje jagod, razvoj plesni ali razredčen sok.
• Suša na koncu sezone lahko ustavi zorenje, saj trta zapre svoj metabolizem.

Zato vinogradniki pogosto govorijo o »igri z naravo«, kjer so potrebne hitre odločitve.

Razlike med sortami

Ni vseeno, katero sorto obiramo. Vsaka ima svoj tempo zorenja:

• Chardonnay, sauvignon blanc: zorijo prej, že konec avgusta ali začetek septembra.
• Modra frankinja, cabernet sauvignon: poznejše sorte, pogosto šele v oktobru.
• Namizne sorte: običajno nekoliko prej kot vinske, saj se obirajo za svežo porabo.

Pravi trenutek je torej močno povezan z izbrano sorto in slogom vina, ki ga želimo ustvariti.

Vpliv lege vinograda

Grozdje na južnih pobočjih dozori prej kot tisto na severnih. Prav tako se razlike pojavijo med nižinskimi in hribovskimi legami. Vinogradniki včasih celo v istem vinogradu opravijo selektivno trgatev, kjer najprej poberejo najbolj dozorele grozde, kasneje pa preostale.

Trgatev kot praznik

V Sloveniji, na Hrvaškem, v Avstriji in drugod po Srednji Evropi trgatev ni le kmetijsko opravilo, ampak tudi družabni dogodek. Obiranje grozdja povezuje družino, prijatelje in sosede. Ob trgatvi se po tradiciji postreže domača hrana, pesem in seveda kozarec vina.

Pravi trenutek torej ni samo v kemijski sestavi grozdja, ampak tudi v srcu ljudi, ki se ob trti zberejo in praznujejo bogastvo narave.

Kako domači pridelovalci določijo čas?

Za male vinogradnike, ki pridelujejo vino za domačo rabo, veljajo nekoliko preprostejša pravila. Kombinirajo tri metode:

1. Poskusijo jagodo – okus mora biti harmoničen.
2. Uporabijo refraktometer – sladkor naj bo vsaj 80 °Oe za lahka vina.
3. Upoštevajo vreme – če se obetajo daljše padavine, je bolje grozdje obrati nekoliko prej kot tvegati izgubo.

Pogoste napake

• Prehitro obiranje, ko grozdje še nima dovolj sladkorja in arom.
• Prepozno obiranje, ko grozdje začne gniti ali izgubiti kisline.
• Preveliko zanašanje samo na sladkor, brez upoštevanja kislin in aromatične zrelosti.

Preberite še:

Domači kis iz grozdja in hrušk: Preprost recept, ki navduši