Imate občutek, da ni vaš dom nikoli zares čist in pospravljen? Ali pa vam morda vzdrževanje čistoče in reda vzame preveč časa? V obeh primerih so lahko krive določene navade, zaradi katerih je delo precej bolj naporno, kot bi lahko bilo. Skrivnost tistih, katerih dom je vedno kot iz škatlice, ni nujno to, da čiščenju in pospravljanju namenjajo ogromno časa. V ozadju so pogosto pametne navade, ki poskrbijo za odlične rezultate z bistveno manj truda, kot se zdi na prvi pogled.
Tako imenovano Paretovo načelo, bolj znano kot »pravilo 20/80«, ki je bilo oblikovano na osnovi ugotovitev italijanskega ekonomista in sociologa Vilfreda Parete, pravi, da je 80 odstotkov rezultatov posledica 20 odstotkov vloženega truda. To je načelo, ki ga je smiselno upoštevati tudi pri čiščenju. Bistveno ni to, koliko časa vlagate, ampak je pomembno predvsem to, kako izkoriščate čas, ki vam je na voljo. Odkriti morate torej, katere so tiste navade, pri katerih je razmerje med vloženim trudom in učinkom karseda ugodno.
Ponujamo vam nekaj koristnih nasvetov, s pomočjo katerih lahko prihranite tako čas kot energijo.
1. Odlaganje predmetov na naključnih mestih
Pošta, računi, vrečke, različne drobnarije … zdi se, da naša stanovanja nenehno preplavljajo novi in novi predmeti, ki se nakopičijo praktično v hipu. Morda ste zvečer vložili ogromno časa v pospravljanje stanovanja, že naslednji dan pa je v njem ponovno zavladal kaos. Ker so naši urnik dandanes pogosto zelo natrpani, je praktično nemogoče, da bi lahko sproti razvrščali te predmete oziroma razmišljali o tem, kaj narediti z njimi. Tako vam svetujemo, da izberete predalnik ali omarico, ki bo namenjena izključno predmetom, ki jih težko razporejamo sproti. Tako bo vaše stanovanje precej bolj pospravljeno. Seveda pa morate upoštevati, da omarice/predalnika ne boste mogli polniti v nedogled. Tako je pametno, da določite dan v tednu (npr. soboto), ko si boste vzeli 15–20 minut za razvrščanje teh predmetov.
2. Mokre brisače na tleh kopalnice
Po uporabi brisače vedno obesite, da se čim hitreje posušijo. To vam vzame nekaj sekund – učinek pa je zelo velik. Vlažno okolje je kot nalašč za razmnoževanje plesni oziroma škodljivih mikroorganizmov, ki se lahko razširijo tudi na druge površine. Poleg tega mokre, zvite brisače oddajajo neprijeten vonj, ki se ga je težko znebiti. Načelo upoštevajte tudi pri kuhinjskih krpah in pri kopalniški zavesi (pazite, da zavesa ne bo nikoli zgubana).
3. Pretiravanje pri uporabi čistil
Najverjetneje veste, da je lahko upoštevanje načela »manj je več« pogosto zelo koristno, toda v praksi se zelo redko spomnimo te modrosti. To velja tudi za čiščenje. Raziskave kažejo, da je pretiravanje pri uporabi čistil zelo pogost pojav. Ne le da s tem po nepotrebnem trošite denar in da lahko čezmerna uporaba čistil ogrozi vaše zdravje (posebno če uporabljate agresivna čistila, ki vsebujejo veliko potencialno škodljivih kemikalij), ampak je težava tudi to, da je čistilo na koncu zelo težko popolnoma odstraniti. Če uporabimo preveč čistila, na površinah pogosto ostane tanek film, ki privablja umazanijo. Tako je potrebno nenehno čiščenje.
4. Umazani pripomočki za čiščenje
Abraham Lincoln naj bi nekoč dejal: »Če bi imel za to, da posekam drevo, na voljo osem ur, bi prvih šest ur porabil za brušenje sekire.« Upoštevanje te modrosti je lahko koristno v najrazličnejših okoliščinah – pogosto tudi pri čiščenju. Če »sekira ni nabrušena«, zapravljate čas in energijo. Tako je zelo pomembno, da se čiščenja nikoli ne lotevate z umazanimi pripomočki, saj boste tako zgolj razširili umazanijo. Priporočamo vam, da po čiščenju vedno temeljito očistite metlo, omelo, sesalnik, gobice, krpe itn. Tako bodo pripomočki pripravljeni na naslednje čiščenje.
5. Kopičenje posode v pomivalnem koritu
Pomivanje posode je zagotovo eno izmed najbolj osovraženih opravil. V gospodinjstvih brez pomivalnega stroja se zato umazana posoda pogosto dlje časa kopiči v koritu in okoli njega, kar pa je zelo slaba navada. Tudi če ne marate tega opravila, je pametno, da se navadite redno pomivati posodo. S tem lahko relativno hitro poskrbite za precej bolj čisto in urejeno kuhinjo. Obenem pa upoštevajte, da umazana posoda zelo hitro privabi mušice in druge insekte.
6. Brisanje prahu na koncu
Pri čiščenju je pametno upoštevati ustaljeno zaporedje. Večinoma se priporoča čiščenje »od zgoraj navzdol«. Posebno pomembno je, da prah pobrišete pred sesanjem in brisanjem talnih površin. Če se brisanja prahu običajno lotite šele na koncu, izničite del truda, ki ste ga vložili v čiščenje tal. Ta primer je odličen dokaz za to, da je za rezultate bistven premišljen pristop – in ne nujno čas in napor, ki ju vlagamo.
7. Neupoštevanje navodil na čistilih
Branje navodil na čistilih praviloma ne zahteva več kot minute, učinek pa je lahko ogromen. Napačna uporaba čistil lahko povzroči precej več škode kot koristi. Tako lahko poškodujete občutljive površine, sprožite nevarne reakcije, ogrozite svoje zdravje ipd. Odprava posledic bo zahtevala bistveno več časa kot branje navodil, najverjetneje pa tudi denarja. Pogosto pa je škoda celo nepopravljiva. Tako vam toplo priporočamo, da si vedno vzamete čas za branje navodil na izdelkih in da jih nato seveda tudi upoštevate (uporaba na ustreznih površinah, primerna količina, določeno zaporedje korakov itn.). Tudi če neupoštevanje navodil ne bo privedlo do nevarne situacije, vam lahko močno oteži čiščenje. Če na primer preberete, koliko časa morate čistilo pustiti učinkovati, lahko prihranite precej časa in energije, ki bi ju morali sicer vložiti v drgnjenje.
8. Nenehno preklapljanje med opravili
Priporočamo, da poskušate najprej končati prvo nalogo, šele nato se lotite naslednje. Čeprav se vam morda zdi, da ste mojstri večopravilnosti, nenehno preklapljanje med opravili povzroča nepotrebno trenje, s čimer izgubljamo čas in energijo, saj je po vsaki menjavi potreben čas, da se »ogrejemo«.
9. Zanemarjanje območij z največ bacili
Redno čiščenje najbolj problematičnih območij lahko močno zmanjša tveganje za najrazličnejše okužbe. Čiščenje teh območij vam ne vzame veliko časa, učinek pa je ogromen. V mislih imamo območja, kot so kljuke in stikala, pa tudi različne predmete, na primer daljinske upravljalnike in telefone – torej tista območja in predmete, ki se jih dotikamo zelo pogosto in ki se jih nemalokrat dotaknejo tudi gostje.
10. Uporaba neustreznih nastavkov za sesalnik
Z izbiro najustreznejšega nastavka za sesalnik lahko prihranite ogromno časa in energije. Če bo nastavek prilagojen površini, bo delo opravljeno bistveno hitreje, rezultati pa bodo precej boljši. Pametno je, da to upoštevate že pri izbiri sesalnika. Če kupujete nov sesalnik, vam priporočamo, da izberete model s čim več nastavki (ali model, pri katerem je mogoče dokupiti dodatne nastavke).
Virusi vseskozi iščejo naslednjo žrtev. V zimskih mesecih je verjetnost za okužbo zaradi pogostejšega zadrževanja v zaprtih prostorih ter hladnejšega in bolj suhega zraka še posebej velika. Virus prej ali slej najde večino ljudi – od tu do okužbe pa ni več daleč.
Tveganje za prehladna obolenja, gripo in sorodne težave je posebno veliko, če imunski sistem ni v najboljšem stanju. Oslabljena imunska obramba, ki je pogosto posledica neustrezne prehrane, stresa in pomanjkanja spanja, virusom olajša dela, zato je priporočljivo, da se krepitve imunskega sistema lotite dovolj zgodaj. Toda tudi če ste že zboleli, vdaja v usodo ni edino, kar vam ostane. S pomočjo naravnih dodatkov lahko skrajšate trajanje bolezni in ublažite simptome.
V skupino zdravilne gobe, kot so šitake (Lentinula edodes), maitake (Grifola frondosa) in reiši (Ganoderma lucidum). Izraz »zdravilne gobe« (včasih tudi »medicinske gobe«) se je uveljavil zaradi impresivnih protivnetnih in protivirusnih učinkov snovi, ki se skrivajo v teh gobah, ter zaradi njihovega pozitivnega vpliva na imunski sistem. Za krepitev imunskega sistema so zaslužni predvsem polisaharidi (posebno koristen je betaglukan). Korelacijo med uporabo pripravkov iz zdravilnih gob in učinkovitejšo imunsko obrambo je potrdila tudi znanost. Med drugim je bilo odkrito, da izvleček maitak spodbuja delovanje fagocitov, ki lahko uničijo patogene mikroorganizme.
Tinktura iz zdravilnih/medicinskih gob
Sestavine:
20–30 gramov suhih medicinskih gob
250 mililitrov vodke oz. alkohola po izbira (delež alkohola naj znaša najmanj 40 %)
Navodila:
Priprava gob: Medicinske gobe morate najprej pripraviti. Če uporabljate suhe gobe, jih preprosto nasekljajte na manjše koščke, sveže gobe pa pred sekljanjem dobro operite. Gobe nato stresite v večji steklen kozarec.
Dodajanje alkohola: Po gobah prelijte vodko oziroma alkohol po izbiri. Pazite, da bodo koščki gob popolnoma prekriti. Kozarec nato zaprite s tesno prilegajočim se pokrovčkom.
Namakanje: Kozarec z gobami in alkoholom za najmanj 4–6 tednov postavite na temno in hladno mesto (npr. v shrambo ali v omarico).
Občasno pretresite: Med namakanjem kozarec občasno pretresite, da pospešite izločanje oziroma ekstrakcijo učinkovin iz gob.
Filtriranje: Po 4–6 tednih tinkturo precedite v čisto steklenico ali kozarec, da odstranite koščke gob.
Shranjevanje: Pripravljeno tinkturo shranjujte na hladnem in temnem mestu, najbolj v steklenici iz temnega stekla.
Uporaba:
Tinkturo iz gob lahko jemljete tako, da nekaj kapljic raztopite v kozarcu vode ali soka. Običajni odmerek je približno 1–2 čajni žlički na dan (pri preventivni uporabi; če ste že zboleli, lahko odmerek nekoliko povečate).
Opomba
Pred začetkom jemanja kakršnih koli zeliščnih pripravkov, vključno s tinkturo iz gob, se posvetujte z zdravnikom, posebno če se spopadate z malce resnejšimi zdravstvenimi težavami ali če jemljete zdravila.
Kajenski poper
Kajenski poper vsebuje veliko vitamina C, ki je ena izmed najpomembnejših snovi za močan imunski sistem. Koristen je tudi kapsaicin v kajenskem popru. Ta ni zaslužen samo za prepoznaven pekoč okus, ampak tudi za protimikrobno delovanje začimbe. Nato pa je tu še grelni učinek: kajenski poper spodbudi prekrvavitev in izločanje sluzi. To lahko sprosti napetost v sinusih in olajša dihanje. Če se spopadate z gripo/prehladom, vam priporočamo, da za lažje premagovanje bolezni jedem, ki jih pripravljate, dodate malce večjo količino kajenskega popra. Pripravite pa si lahko tudi napitek za hitro odmašitev nosu oziroma sprostitev dihalnih poti.
Napitek s kajenskim poprom
Sestavine:
250 mililitrov vode
ščepec kajenskega popra
sok polovice limone
sladilo po izbiri
Navodila:
Vodo zavrite. Nato zmanjšajte temperaturo in dodajte kajenski poper (največ ¼ žličke). Kuhajte še približno 3 minute.
Odstavite s štedilnika in prelijte v skodelico. Dodajte sveže iztisnjen limonin sok in sladilo po izbiri. Popijte, dokler je napitek še topel.
Bezgove jagode
V bezgovih jagodah se skriva bogastvo antioksidantov in snovi s protivnetnim delovanjem, vključno z vitaminom C. Sirup in drugi pripravki iz bezgovih jagod so odlična naravna pomoč pri krepitvi imunskega sistema. Posebno koristni so preventivno. Če ste že okuženi, pa lahko pripravki iz bezgovih jagod zmanjšajo tveganje za to, da mikrobi dosežejo spodnja dihala.
Sirup iz bezgovih jagod
Sestavine:
1,5 litra vode
4 skodelice svežih ali 2 skodelici posušenih bezgovih jagod
200 gramov sladkorja
1 limona
1 žlička citronske kisline
Navodila:
Bezgove jagode stresite v lonec in jih prekrijte z vodo. Zavrite, nato pa temperaturo zmanjšajte in kuhajte še približno 30 minut. Občasno premešajte (lonec naj bo nepokrit).
Lonec odstavite s štedilnika in počakajte, da se mešanica ohladi. Nato vzemite pripomoček za pripravo pireja in pretlačite bezgove jagode, da izločijo čim več soka.
Mešanico precedite in nalijte sok nazaj v lonec. Dodajte sladkor in limonin sok. Po želji pa lahko vključite tudi različne začimbe (cimetove palčke ali cimet v prahu, klinčke, kardamom, vaniljo, rožmarin, janež ipd.). Tako bo imel sirup še boljši okus.
Zavrite, nato pa kuhajte pri nizki temperaturi, da voda povre. Ko dobite gost sirup, dodajte še citronsko kislino. Po potrebi mešanico precedite in sirup prelijte v čiste kozarce/steklenice, dokler je še vroč. Kozarce oziroma steklenice tesno zaprite s pokrovčkom. Počakajte, da se sirup ohladi, nato ga shranjujte v hladilniku.
Če se sirup uporablja preventivno, se priporoča 1 žlička sirupa enkrat ali dvakrat dnevno. Za hitrejše premagovanje bolezni pa priporočamo 1–2 žlici (za otroke: 1–2 žlički) sirupa do trikrat dnevno.
Ameriški slamnik
Pomembno je, da začnete pripravke iz ameriškega slamnika uporabljati (najpozneje) ob prvih znakih prehlada, saj bo učinek tako precej boljši. Snovi, ki se skrivajo v ameriškem slamniku, lahko pripomorejo k povečanju števila belih krvničk, s pomočjo katerih bo telo okužbo premagalo lažje in hitreje. Smiselno je, da pripravke iz ameriškega slamnika uporabljate, tudi ko je okužba premagana. S tem lahko namreč zmanjšate tveganje za ponavljajoče se težave.
Čaj iz ameriškega slamnika in ingverja
Sestavine:
250 mililitrov vode
1 žlička posušenega ameriškega slamnika
1 žlička svežega ingverja (nasekljanega ali naribanega)
sveže iztisnjen limonin sok
Navodila:
Vodo nalijte v kozico/džezvo in jo zavrite. Medtem ko se voda segreva, pripravite sestavine.
Ko voda zavre, dodajte ameriški slamnik in ingver. Znižajte temperaturo in kuhajte še približno 10–15 minut.
Precedite, prelijte v skodelico in dodajte sveže iztisnjen limonin sok.
Česen
Česen je najbolj znan po svojem protibakterijskem delovanju, vendar lahko pomaga tudi v boju z virusi. Poskrbi za hitrejše premagovanje okužb, obenem pa ublaži neprijetne simptome, tipične za gripo in prehladna obolenja. Posebno koristen je za sproščanje dihalnih poti. (Če uporabljate zdravila za redčenje krvi, se pred uporabo zelo koncentriranih pripravkov iz česna posvetujte z zdravnikom.)
Česnova juha
Sestavine
1 glava česna (približno 10–12 strokov)
3 žlice olivnega olja
1 čebula
3 krompirji
1 liter zelenjavne jušne osnove
sol in poper (po okusu)
ščepec timijana
ščepec kajenskega popra
½ skodelice ovsene smetane
Navodila
Pečico segrejte na 180 stopinj Celzija. Česnovo glavo prerežite po sredini, da bodo stroki karseda enakomerno izpostavljeni toploti. Nato jo postavite na pekač ter jo pokapljajte z olivnim oljem in zavijte v aluminijasto folijo. Pecite približno 30–40 minut, da se stroki zmehčajo in rahlo »karamelizirajo«.
V večjem loncu na olivnem olju popražite na majhne koščke nasekljano čebulo. Ko se zmehča in postekleni, dodajte olupljen in na kocke narezan krompir ter pražite še nekaj minut.
Prilijte zelenjavno jušno osnovo in zmehčane stroke česna. Začinite s soljo, poprom, timijanom in kajenskim poprom. Zavrite, nato pa znižajte temperature. Lonec pokrijte in kuhajte še približno 15–20 minut (dokler se krompir ne zmehča).
Zmešajte s paličnim mešalnikom, nato pa lonec postavite nazaj na štedilnik in dodajte ovseno smetano za kuhanje. Segrejte, vendar ne do vrelišča.
Po okusu dodajte še malce popra in soli ali drugih začimb.
Postrezite. Po želji lahko pred postrežbo na vrh stresete še nekaj popečenih kruhovih kock in nasekljan drobnjak.
Timijan
Pripravki iz timijana (materina dušica) spodbujajo izločanje sluzi in čiščenje pljuč, zato lahko olajšajo dihanje. Obenem ublažijo kašelj. Poleg tega pa lahko v timijanovih listih najdemo snovi, ki učinkujejo protibakterijsko in protivirusno. Timijan je zato odlična naravna pomoč pri spopadanju z gripo in prehladom. Pripravki, izdelani iz tega zelišča, lahko ublažijo simptome in skrajšajo trajanje bolezni. Iz svežega ali posušenega timijana lahko pripravite zdravilen čaj, eterično olje timijana pa je zelo uporabno za pripravo preprostega mazila za ublažitev kašlja in lažje dihanje.
Timijanov čaj
Sestavine
250 mililitrov vode
1 žlička posušenega ali 1 žlica svežega timijana
limonin sok
sladilo po izbiri
Navodila
Timijan nasekljajte in ga stresite v vrelo vodo. Pustite, da se namaka približno 10–15 minut. Precedite in dodajte limonin sok, po želji pa še sladilo po izbiri.
Timijanovo mazilo za lažje dihanje
Sestavine
2 žlici kokosovega olja
10 kapljic eteričnega olja timijana
Navodila
Kokosovo olje stalite v posodici nad paro. Nato ga malce ohladite in mu dodajte eterično olje timijana (preden se kokosovo olje ponovno strdi).
Počakajte, da se mazilo popolnoma ohladi, nato pa ga s počasnimi krožnimi gibi vtrite v prsni koš.
Če pri roki nimate kokosovega olja, lahko kot osnovo uporabite tudi druga rastlinska olja, na primer olivno (v tem primeru predhodno segrevanje ni potrebno).
Cink
Cink je najpomembnejši mineral za optimalno delovanje imunskega sistema. Vpliva na celice, ki so pomembne za hiter imunski odziv. Pomanjkanje cinka lahko zato privede do oslabljene imunske obrambe, s čimer se poveča tveganje za okužbe.
Tudi če ste že zboleli, lahko hitro povečanje vnosa cinka (v 24 urah po pojavu simptomov) skrajša trajanje bolezni.
Če je potreben hiter vnos večje količine cinka, je najbolj praktična možnost kakovostno prehransko dopolnilo. Ko gre za preventivo, pa je v osnovi pomembno to, da skrbite, da svojemu telesu zagotovljate dovolj cinka s hrano, ki jo uživate.
Živila, kot so sezamova semena, indijski oreščki in črni fižol, spadajo med najboljše naravne vire cinka. Ponujamo vam zanimiv recept za veganski golaž iz premišljeno izbranih sestavin, bogatih s cinkom.
Veganski golaž iz črnega fižola
Sestavine
2 skodelici črnega fižola
½ skodelice sezamovih semen
½ skodelice indijskih oreščkov
3 žlice moke
2 žlici olivnega olja
1 čebula
3 stroki česna
1 žlica mletega kumina
1 žlica sladke paprike v prahu
½ žličke kajenskega popra
sol in poper po okusu
nasekljana sveža zelišča po okusu (npr. peteršilj ali koriander)
Navodila
Črni fižol predhodno namočite in ga skuhajte v skladu z navodili. Ko je kuhan, ga operite in odcedite.
V ponvi segrejte olivno olje. Dodajte nasekljano čebulo in jo pražite, dokler ne postane mehka in prosojna. Dodajte nasekljan česen, mleti kumin, sladko papriko in kajenski poper. Pražite še nekaj minut, da začnejo začimbe sproščati arome.
Dodajte nasekljane indijske oreščke, sezamova semena in črni fižol. Previdno premešajte, da se sestavine enakomerno prepojijo z začimbami.
V posodici zmešajte moko in vodo. Pazite, da boste odstranili vse grudice. Mešanico nato uporabite za zgostitev. (Ta metoda je hitrejša, vendar lahko po želji za zgoščevanje uporabite tudi klasično prežganje.)
Če je golaž pregost, lahko dolijete manjšo količino jušne osnove ali vode.
Postrezite s svežimi zelišči in prilogo po izbiri.
Vitamin C
Vitamin C spodbuja nastajanje limfocitov (ena izmed vrst belih krvničk) in fagocitov, kar zagotavlja učinkovitejšo zaščito pred okužbami. Povečanje vnosa vitamina C obenem poskrbi za optimalnejše delovanje belih krvničk. Gre namreč za snov, ki spada med najmočnejše antioksidante (učinkovitejše delovanje belih krvničk je posledica zaščite pred poškodbami, povezanimi s prostimi radikali). Če zbolite, je vsekakor pametno, da čim hitreje povečate vnos vitamina C. Pri tem si lahko pomagate z okusnim smutijem, ki je prava vitaminska bomba. Posebno bogat je prav z vitaminom C.
Smuti, bogat z vitaminom C
Sestavine
1 skodelica svežega ananasa
1 skodelica brokolija
½ skodelice zamrznjenih jagod
2 kivija
1 pomaranča
1 rdeča paprika
1 banana
košček ingverja
Navodila
Papriko operite ter jo razpolovite in ji odstranite semena. Nato jo narežite na manjše koščke. Olupite banano, kivija, ingver in pomarančo. Brokoli očistite (ali pa uporabite zamrznjen brokoli).
Vse sestavine stresite v kuhinjski mešalnik in jih dobro zmešajte.
V kozarec stresite nekaj kock ledu in prilijte smuti.
Jabolčni kis
Za lažje premagovanje prehlada in gripe je posebno koristen nefiltriran jabolčni kis. Ta je bogat s probiotičnimi kulturami, ki so zelo pomembne za močan imunski sistem. V jabolčnem kisu pa lahko obenem najdemo tudi polifenole, pomembno skupino antioksidantov, ki lahko posredno pomagajo pri blaženju simptomov prehlada in gripe.
Pikanten javorov sirup z jabolčnm kisom
Sestavine
nefiltriran kis (po potrebi)
1 čebula
4 stroki česna
4 žlice naribanega hrena
4 žlice naribanega ingverja
kajenski hren (po okusu)
javorov sirup (po okusu)
Navodila
Jabolčni kis rahlo segrejte (pazite, da ne zavre). To bo olajšalo ekstrakcijo koristnih snovi.
Večji steklen kozarec napolnite z nasekljanim česnom in čebulo ter naribanim ingverjem in hrenom. Prilijte topel jabolčni kis. Uporabite toliko kisa, da bodo sestavine popolnoma prekrite.
Kozarec pokrijte s pokrovčkom in počakajte približno 3–4 tedne. Vsebino kozarca občasno pretresite.
Na koncu mešanico precedite ter dodajte javorov sirup in kajenski poper.
Shranjujte v hladilniku.
Če zbolite, si večkrat na dan privoščite žličko sirupa, ki bo pospešil proces okrevanja in praktično v hipu sprostil dihalne poti. Po želji pa lahko sirup uživate tudi preventivno (po 1 žličko/dan).
Alopecija areata je avtoimunska bolezen, pri kateri imunski sistem napada celice v lasnih mešičkih, kar vodi v izgubo las. Beseda alopecia v latinščini pomeni “plešavost”. Areata pa pomeni “v obliki madežev.” To popolnoma razlaga to bolezen, ki povzroča majhne madeže plešavosti po lasišču in drugih delih obraza ter telesa.
Količina izgube las, ki jo doživijo ljudje z alopecijo areata, se razlikuje. Nekateri izgubijo majhne, okrogle lise las v velikosti kovanca (to je najpogosteje), spet drugi doživljajo obsežno ali celo popolno izgubo las, ki jo neredko spremlja velika čustvena bolečina.
Simptomi
Nastop alopecije areata se običajno začne med 20. in 40. letom starosti, vendar se lahko simptomi bolezni pojavijo v katerem koli življenjskem obdobju.
Študije kažejo, da v 82–88 odstotkih primerov bolniki prvič doživijo pojav alopecije areata do 40. leta starosti. Štirideset odstotkov bolnikov razvije simptome do 20. leta. Če se simptomi razvijejo v mlajših letih, se poveča celotno tveganje za bolj obsežno bolezen.
Najpogostejše območje izgube las je lasišče. Včasih bolniki doživijo izgubo las tudi na drugih delih telesa, kot so brada, obrvi in trepalnice. Študije kažejo, da bolniki, ki razvijejo simptome alopecije areata v mlajših letih, doživijo bolj hudo izgubo las. To še posebej velja, če se izguba las začne v prvih dveh desetletjih življenja.
Vendar je potek bolezni nepredvidljiv. Lasje spontano zrastejo nazaj pri 80 odstotkih bolnikov v prvem letu. Vendar pa se nenadne ponovitve lahko pojavijo kadar koli.
2. Sprememba na nohtih
Raziskave kažejo, da se spremembe na nohtih pojavljajo pri 10 do 38 odstotkih bolnikov z alopecijo areata. Resnost sprememb se ujema z obsegom izgube las. Nekatere pogoste spremembe vključujejo vdolbine na nohtih, grobe, peskane nohte ter navpične grebene ali črte, ki tečejo od baze nohta do vrha.
3. Anksioznost in depresija
Ljudje z alopecijo areata so prav tako izpostavljeni tveganju za anksioznost in depresijo. Študije kažejo, da med bolniki z alopecijo areata 38–39 odstotkov razvije znake depresije in 39–62 odstotkov razvije generalizirano anksiozno motnjo. Te psihične motnje se lahko razvijejo pred ali po pojavu simptomov alopecije areata. Približno polovica primerov se pojavi po začetku simptomov.
Poleg tega raziskave kažejo, da se stresni dogodki pojavijo pred pojavom alopecije areata pri približno 10 odstotkih odraslih in pri 10–80 odstotkih otrok s to boleznijo. Skoraj vsi posamezniki s to boleznijo, katere sem srečala v svoji praksi, so pred ali med alopecijo doživeli velik stres ali cel otravmatične dogodke.
Vzroki in tvegani faktorji
Pri alopeciji areata bele krvničke, ki naj bi varovale naše telo pred okužbami iz okolja, kot so virusi in bakterije – napadajo celice lasnih mešičkov, ki se običajno hitro razvijajo. Kot rezultat tega postanejo lasni mešički manjši in upočasnijo proizvodnjo las.
Znanstveniki verjamejo, da kombinacija genov lahko predisponira osebo za alopecijo areata. Vendar, za razliko od nekaterih genetskih bolezni, je malo verjetno, da bi otrok dejansko podedoval vse potrebne gene za nagnjenost k avtoimunski bolezni.
Obstajajo pa tudi nekateri okoljski dejavniki, ki bi lahko igrali vlogo pri razvoju alopecije areata, vključno z virusnimi okužbami, psihološkim stresom in travmo. Ti namreč vzdržujejo vnetni odziv, ki sproži procese, ki lahko vodijo v izgubo las.
Naravna pomoč pri alopeciji
Probiotiki
Prebavni trakt nadzira naš imunski sistem. Zato lahko probiotiki pomagajo pri zdravljenju različnih avtoimunskih stanj, vključno z alopecijo areata.
Probiotični dodatki se lahko uporabljajo za izboljšanje našega imunskega sistema, tako da telo čezmerno ne odreagira na zaznane »grožnje« in ne povzroča vnetja. Poleg probiotikov v obliki prehranskega dopolnila, bi morali dnevno uživati tudi probiotična živila, kot so kefir, kombuča, kislo zelje, jogurt in jabolčni kis.
Cink
Cink lahko pomaga pri alopeciji areata, saj pomaga krepiti naš imunski sistem in obnoviti prebavni trakt, kar je ključno za normalen imunski odziv. Poleg tega je cink ključni mineral za pomembne funkcionalne dejavnosti lasnih mešičkov.
Priporoča se uživanje živil, bogatih s cinkom, kot so bučna semena, čičerika, indijski oreščki, jogurt in špinača.
Kvercetin
Kvercetin je vrsta flavonoidnega antioksidanta. Znan je po svoji sposobnosti zmanjševanja vnetij, pomaga pa tudi pri škodi, ki jo delajo prosti radikali. Ima močne učinke na imunski sistem in deluje tako, da zmanjšuje vnetne poti. Zato se pogosto uporablja za zdravljenje simptomov, povezanih z avtoimunskimi motnjami.
Ginseng
Ginseng je priljubljeno zeliščno zdravilo, ki pomaga zmanjševati vnetja in povečevati imunsko funkcijo. To pomaga telesu vzdrževati homeostazo.
Eterično olje rožmarina se pogosto uporablja za izboljšanje debeline in rasti las. Deluje tako, da povečuje celični metabolizem, ki spodbuja rast las. Raziskave kažejo, da je uporaba eteričnega olja rožmarina na lasišču lahko tako učinkovita kot minoksidil, konvencionalno zdravilo za alopecijo areata.
Eterično olje rožmarina lahko uporabite tudi za zdravljenje prhljaja in suhega lasišča.
Akupunktura
Akupunktura se uporablja kot naravno zdravljenje za alopecijo areata, saj lahko zmanjša celice, ki napadajo lasne mešičke in povzročajo izpadanje las. Prav tako deluje tako, da spodbuja in ogreva lasne mešičke, zmanjšuje vnetje in povečuje krvni obtok na prizadetem območju.
Akupunktura deluje tudi tako, da zmanjšuje tesnobo in depresijo, ki sta dve stanji, s katerima se soočajo mnogi bolniki z alopecijo areata.
Uživanje živil z protivnetnim delovanjem
Eden najpomembnejših elementov zdravljenja avtoimunske bolezni je uživanje zdravih, hranljivih živil, ki pomagajo zmanjševati vnetja in omogočajo telesu hitro okrevanje. Po drugi strani pa se moramo izogibati predelanim in sladkim živilom.
Jesti moramo torej živila s protivnetnim delovanjem, kot so zelena listnata zelenjava, pesa, brokoli, borovnice, oreščki, semena, začimbe (še posebej kurkuma in ingver) in kokosovo olje. Ta živila zagotavljajo antioksidante, pomembne minerale in esencialne maščobne kisline. Bolniki z alopecijo areata namreč pogosto trpijo tudi za pomanjkanjem hranil.
Zmanjšanje stresa
Pri alopeciji areata je pomembno zmanjšati raven stresa in omogočiti telesu, da si odpočije na vseh ravneh.
Obstaja več načinov za zmanjšanje stresa, kot so joga, meditacija, terapevtsko risanje, pisanje dnevnika in več časa preživetega na prostem.
Spopadanje z izgubo las je lahko čustveno zelo težko. To vedno znova opažam pri svojih strankah. Pomembno je, da se v takšnem težkem obdobju obdamo z razumevajočimi prijatelji in družinskimi člani. Pomaga pa tudi, če se povežemo z drugimi ljudmi, ki se soočajo s to isto težavo.
Eden od načinov za podaljševanje roka obstojnosti blagodejnih snovi, ki se skrivajo v zeliščih, je izdelava zeliščnih olj. Izdelava zeliščnega olja je preprosta in ne zahteva posebnih veščin, le nekaj potrpežljivosti – možnosti uporabe zeliščnih olj pa so nato skorajda neomejene.
Uporabite lahko poljubna zelišča, ki so zrasla na vašem vrtu ali v loncih na okenskih policah (olje je mogoče izdelati iz ene vrste ali iz kombinacije različnih zelišč). Za izdelavo zeliščnih olj pa lahko seveda uporabite tudi rastline, ki ste jih nabrali v naravi.
Zelo pomembno je, da zelišča pred uporabo posušite, saj to poskrbi za dolgotrajnejšo obstojnost zeliščnega olja. Če zelišča niso popolnoma suha, se namreč precej lažje razvije plesen.
Kako posušiti zelišča?
Zelišča preprosto razporedite po listih papirja ali po starem časopisnem papirju (razmik med zelišči naj bo čim večji) in jih postavite na suho, vroče mesto. Nižja, ko je stopnja zračne vlage, hitreje se zelišča posušijo. Sušenje praviloma ne zahteva več kot dneva ali dveh. Zelišča lahko po želji tudi povežete v šope (s pomočjo vrvice), ki jih nato obesite na sončno mesto.
Zeliščna olja je sicer mogoče izdelati tudi iz kupljenih, že posušenih zelišč. Če se odločite za to možnost, sušenje preprosto preskočite in začnite pri naslednjem koraku.
Izdelava zeliščnega olja (2 metodi)
1. Sonce
Posušena zelišča razlomite na manjše koščke, s katerimi boste lahko napolnili predhodno očiščene steklene kozarce. V posamezen kozarec poskušajte spraviti čim večjo količino posušenih zelišč, vendar pazite, da boste na koncu pustili dovolj prostora za olje. Večja, ko bo količina zelišč, bolj koncentrirano bo zeliščno olje – posledično pa lahko pričakujete izrazitejše pozitivne učinke (če po nekaj dneh od začetka izdelave opazite, da se je v kozarcih sprostilo še nekaj prostora, lahko dodate še malce posušenih zelišč ali olja).
Ko so kozarci napolnjeni z zelišči, prilijte olje po izbiri. Uporabite lahko praktično katero koli bazno olje – olivno, mandljevo, sončnično itn.
Kozarce nato zaprite s pokrovčki, ki naj bodo karseda tesno priviti, in jih nežno pretresite. Postavite jih na okensko polico z veliko sončne svetlobe, in sicer za približno 2–4 tedne. Občasno (vsakih nekaj dni) jih pretresite in preverite, ali lahko morda dodate še manjšo količino zelišč/olja).
Zeliščno olje na koncu precedite in ga nalijte v čist kozarec ali steklenico (posebno dobra izbira so steklenice iz temnejšega stekla, saj bo olje tako zaščiteno pred intenzivno svetlobo).
2. Vodna para
Ta metoda je posebno uporabna, če se vam mudi, saj zahteva bistveno manj časa od izdelave zeliščnih olj s pomočjo sončnih žarkov. Potrebujete dve kozici oziroma lonca – večjega in manjšega. V večji lonec natočite manjšo količino vode in jo zavrite. Ko voda zavre, znižajte temperaturo in nad večji lonec postavite manjšega, ki ste ga pred tem napolnili s posušenimi zelišči in z oljem po izbiri. Idealno je, da je dno manjšega lonca tik nad vodno gladino, pri čemer se ne dotika vode. Segrevajte več ur. Medtem morate redno preverjati, koliko vode je še ostalo v spodnjem loncu (in po potrebi dolivati vodo), obenem pa morate spremljati stanje olja in zelišč. Ko olje spremeni barvo in se navzame vonja zelišč, je pripravljeno. Na koncu ga morate le še precediti in preliti v kozarce/steklenice.
Ideje za uporabo zeliščnih olj
Zeliščna olja lahko uporabljate za najrazličnejše namene – odvisno od uporabljenih sestavin. Ponujamo vam nekaj idej oziroma receptov, v katerih so glavna zvezda prav zeliščna olja.
1. Pomoč pri izpuščajih
Zmešajte 30 mililitrov ognjičevega olja, pripravljenega iz sončničnega olja in posušenih ognjičevih cvetov, ter 3 kapljice eteričnega olja sivke. Kombinacija je odlična za nego razdražene kože in kožnih izpuščajev. Uporabljate jo lahko celo kot naravno pomoč pri pleničnih izpuščajih (v tem primeru zadostuje 1 kapljica eteričnega olja sivke).
2. Upočasnitev staranja kože
Nekateri neutrudno ponavljajo, da bi morali staranje kože preprosto sprejeti, spet drugi pa so prepričani, da bi se morali proti staranju boriti z drastičnimi metodami. Zakaj ne bi ubrali srednje poti in svoji koži privoščili naravno nego za upočasnjevanje staranja. Odlična izbira je nega kože z zeliščnimi olji. Ena od najboljših kombinacij za upočasnjevanje staranja kože je kombinacija bezgovega olja, olja črne detelje in šipkovega olja.
3. Čistilno olje za obraz
Zmešajte gel aloe vere in zeliščno olje po izbiri. Tako dobite popolnoma naravno zeliščno olje za čiščenje obraza, s pomočjo katerega lahko s kože odstranite tudi ostanke ličil. Kombinacija je hranilna, obenem pa vlažilna in hladilna.
4. Nega razpokane kože
Za izdelavo mešanice za nego zelo suhe, razpokane kože (na primer na petah) potrebujete naslednje sestavine: 30 mililitrov kamiličnega olja (mandljevo olje + cvetovi kamilic), 2 kapljici eteričnega olja vrtnice, 4 kapljice eteričnega olja geranije in 6 kapljic eteričnega olja sivke. Kamilično olje in eterična olja preprosto zmešajte, nato pa olje nanesite na razpokano kožo.
5. Pomiritev
Zeliščna olja vam lahko pomagajo tudi pri pomiritvi in zbistritvi misli. Če ste pogosto pod stresom, posledično pa so vaše misli popolnoma kaotične, vam priporočamo, da kot osnovo uporabite olivno olje, meto in rožmarin. Ko je zeliščno olje izdelano, vzemite 10 mililitrov tega olja ter mu dodajte 2 kapljici eteričnega olja majarona, 1 kapljico eteričnega olja muškatne kadulje in 1 kapljico eteričnega olja bazilike. Prelijte v embalažo s kroglico. Olje boste lahko tako nanašali podobno kot dezodorant. Ko začutite, da ste pod stresom in da se težko zberete, embalažo preprosto pretresite ter olje nanesite na zapestja in na območje senc.
Pražena zelenjava s tofujem in riževimi rezanci je enostavna in hitro pripravljena jed, polna barv in hranil. Kombinacija tofujevih kock in hrustljave zelenjave bo zadovoljila vsakogar, ki išče hitro in zdravo rešitev za kosilo ali večerjo.
Sestavine (4 porcije):
300 g riževih rezancev
sol
1 pest posušenih gob šitake
3 stroki česna
1 korenček
1 rdeča paprika
1 čili
1/4 glave belega zelja
1 manjša bučka
2 mladi čebuli
400 g tofuja
rastlinsko olje
100 g kalčkov
zelenjavna jušna osnova
sladka čilijeva in sojina omaka
Priprava:
Riževe rezance dajte v posodo in prelijte z vrelo slano vodo. Pustite namakati nekaj minut, da se rezanci zmehčajo, nato odcedite in sperite z mrzlo vodo.
Posušene gobe prav tako prelijte z vrelo vodo in pustite namakati 20 minut. Zatem odcedite in gobe narežite na majhne koščke.
Olupite česen in korenček. Očistite papriko, čili, zelje, bučko in mlado čebulo. Česen in čili nasekljajte, preostalo zelenjavo pa narežite na majhne koščke. Tofu narežite na kocke.
V voku segrejte malce olja ter na hitro prepražite nasekljan česen in čili. Dodajte zelje, korenček, papriko, gobe in malce zelenjavne jušne osnove. Dušite nekaj minut, nato pa primešajte bučko, mlado čebulo, kalčke in tofu. Pustite kuhati še nekaj minut in na koncu začinite s čilijevo in sojino omako. Postrezite z riževimi rezanci.
Leta 1945, kmalu po koncu 2. svetovne vojne, je bil narednik John Gonsalves nameščen v Nemčiji. Komaj je čakal, da se vrne domov. Medtem pa se je odločil, da bo svoji mami poslal pismo, ki pa nikoli ni prispelo do naslovnice.
Ali bolje rečeno, ni prispelo pravočasno. Po spletu okoliščin je bilo izgubljeno pismo iz leta 1945 najdeno leta 2021, kar je spodbudilo poštne uslužbence, da storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi ga dostavili Johnovim bližnjim.
Čeprav je John leta 2015 pri 92 letih umrl, za njim ostajajo njegova žena Angelina Gonsalves in njunih pet sinov.
»Poštar je prišel in rekel: ‘Ali je bil vaš mož v vojski?’ In rekla sem, da, bil je. Nato je dejal: ‘Mislim, da imam pismo za vas,’« se spominja Angelina. »Nisem mogla verjeti. In potem sem zagledala njegovo pisavo in vse ostalo, veste? Bilo je preprosto neverjetno.«
V dvostranskem pismu je John svoji mami opisal, kakšno je bilo življenje v njegovi postojanki. Zdi se, da mu je šlo dobro, čeprav mu ni bilo všeč, kako malo sonca je imelo mesto, in imel je nekaj pritožb glede hrane.
Angelina je prebrala: »Napisal je: ‘Draga mama, danes sem dobil tvoje novo pismo in bil vesel, da je pri vseh vse v redu … Kar se mene tiče, sem dobro in se imam kar v redu. Ampak kar se hrane tiče, je precej zanič.’«
Najpomembneje pa je, da je John v pismu izrazil svojo ljubezen do družine, jim zaželel vse dobro in jim povedal, da se veseli, da bo kmalu prišel domov. Pismo je zaključil z: »Ljubezen in poljubi, tvoj sin Johnny. Upam, da se kmalu vidimo.«
Čeprav je pismo prišlo 76 let prepozno, je prispelo ob popolnem času. Družino je doseglo v času božiča, ki je bil Johnov najljubši praznik.
»Bilo je pravo veselje videti njen obraz, ko se ji je razsvetlil med branjem njegovih besed,« je povedal Brian Gonsalves, eden od njunih sinov. »Videti jo, kako bere nekaj, kar je napisal, in se ozira nazaj v preteklost, je nekaj, kar bo za vedno imela v srcu.«
Poleg Johnovega pisma je uslužbenec ameriške pošte (USPS) pustil še svoje sporočilo. V njem je pojasnil, da čeprav ne vedo, kako ali zakaj pismo nikoli ni bilo poslano ter da je na njihovo pošto prispelo šest tednov prej. Vendar pa je Angelini vseeno za napako – presrečna je, da je pismo sploh prispelo.
»Bil je dober človek, resnično je bil,« je dejala. »Vsi so ga imeli radi. Zdi se mi, kot da se je vrnil k meni, veste? Resnično. To je bilo nekaj neverjetnega.«
Se kdaj ozrete v nebo in vas očara velik, svetel mesec? Če imate radi opazovanje nebesnih pojavov, potem 18. septembra 2024 ne boste želeli zamuditi posebnega dogodka – superlune, ki bo še svetlejša in večja kot običajno, in hkrati delni Lunin mrk, zaradi česar bo letošnja superluna še bolj posebna.
Kaj je superluna?
Superluna je polna luna, ki nastopi ob času, ko je Luna najbližje Zemlji. To pomeni, da je videti večja in svetlejša na nebu. Luna bo tako 18. septembra videti do 14 % večja in do 30 % svetlejša kot povprečna polna luna.
Letos tudi delni Lunin mrk
Da bo dogodek še bolj poseben, bo hkrati prišlo do delnega Luninega mrka. To pomeni, da bo Zemlja prešla med Luno in Sonce, kar bo povzročilo, da bo del Lune v senci Zemlje. Luna bo torej videti kot delno zatemnjena, kar ustvarja fascinanten kontrast na nebu. Ta kombinacija superlune in mrka je prava redkost
Kaj je superluna pomenila za naše prednike?
Naši predniki so superluno videli kot velik dogodek. Polna luna je že sama po sebi pomembna v številnih kulturah, a ko je bila Luna še večja in svetlejša, so to jemali kot znak bogov ali duhov. Povezovali so jo z obiljem, plodnostjo in žetvijo. Posebej v obdobju žetvene lune, kot je ta septembrska superluna, je Luna osvetljevala polja in omogočala kmetom, da so delali tudi pozno v noč.
Kdaj bo naslednja superluna?
Naslednja superluna bo 17. oktobra 2024, ki ne bo sovpadala z Luninim mrkom, zato je prav ta september 2024 res nekaj posebnega.
Kako opazovati superluno in Lunin mrk?
Superluno boste lahko opazovali že takoj po sončnem zahodu 18. septembra. Najboljši pogled boste imeli, ko bo Luna ravno vzhajala nad obzorjem – takrat bo videti še večja! Če imate možnost, pojdite ven iz mesta, kjer ni svetlobnega onesnaženja, saj bo tako pogled na luno še lepši. Lunin mrk pa bo viden nekaj ur kasneje, ko bo Luna že pri nas že na zahodni strani neba.
Luna bo začela prehajati v Zemljino senco ob 4:13, medtem ko bo vrhunec mrka nastopil ob 4:44, ko se bo v Zemljini senci 8,7 % Luninega premera. Luna bo iz Zemljine sence izstopila ob 5:16, iz Zemljine polsence pa ob 6:47 po SEPČ, ko bo Luna ravno zahajala.
Kaj pa vpliv na naše počutje?
Ste kdaj opazili, da so ljudje med polno luno bolj razdraženi ali čustveni? Nekateri verjamejo, da ima Luna vpliv na naša čustva in razpoloženje. Stari miti govorijo, da polna luna krepi našo intuicijo in poglablja naše misli. Ali to drži, je odvisno od vas, a dejstvo je, da bo superluna gotovo prinesla čarobnost in spektakel na nočnem nebu.
Naj bo to vaš večer pod zvezdami
Superluna je priložnost, da se povežemo z naravo in vesoljem. Ne potrebujete teleskopa ali znanstvene opreme – samo ozrite se v nebo in uživajte v tem redkem prizoru. Naj vas očara svetloba Lune in misterij vesolja. In ne pozabite, naslednja takšna priložnost bo šele oktobra 2024!
Egipčani verjamejo, da umremo dvakrat. Prvič, ko zadnjič vdihnemo, in drugič, ko nekdo zadnjič izreče tvoje ime. Tokrat z vami delimo zogodbo sina, ki je izgubil svojega očeta.
Odločil sem se verjeti, da tudi, če imena tistih, ki so nam pri srcu, nikoli več ne bodo izgovorjena, bo njihova zapuščina živela naprej in bodo vedno v spominu. Maja 2016 sem izgubil najpomembnejšo in najvplivnejšo osebo v svojem življenju – svojega očeta.
Imel sem to srečo, da sem z njim več let tesno sodeloval v družinskem podjetju, kar mi je prineslo veliko nepozabnih in bogatih izkušenj. V tem času sva postala zelo povezana.
Skupaj sva delila rojstvo obeh mojih hčera, nakup moje prve hiše in žalost ob izgubi mojega dedka (njegovega očeta).
Med vodenjem podjetja sva spoznala tudi mnogo ljudi iz različnih slojev življenja, kar mi je omogočilo, da sem z občudovanjem opazoval, kako je ravnal z drugimi.
Nikoli ni bilo trenutka, ko ne bi vsakega človeka obravnaval enako, kot bi želel, da bi obravnavali njega. To je najpomembnejša stvar, ki me jo je moj oče naučil.
Nekaj časa nazaj sem doživel nekaj, kar me je spomnilo na njegovo zapuščino, ko sem stal v vrsti v trgovini. Pred menoj je bil moški z vozičkom polnim izdelkov, za menoj pa ženska, ki je imela le en izdelek.
Vprašala je moškega pred mano: ‘Lahko, prosim, grem pred vas? Na kosilu sem in imam le pol ure časa.’ Moški ji je rekel: ‘Zakaj ne greste kar na blagajno za samopostrežno storitev? Ni nobene vrste.’
Odgovorila je: ‘Ne, pozabila sem denarnico in imam samo gotovino, ki je tam ne sprejemajo.’ Kljub temu ji ni dovolil.
Tedaj sem rekel (deloma v upanju, da bo moški popustil, kar pa ni storil): ‘Lahko greste pred mano.’
Rekla je: ‘Oh, hvala! Ne vem, kaj se dogaja z mano. Nikoli ne pozabim denarnice, vendar nisem več ista, odkar sem izgubila moža. Star je bil komaj devetinpetdeset!’
Rekel sem: ‘Oh, res mi je žal, verjamem, da vam zelo manjka. Kdaj se je to zgodilo?’
Odgovorila je: ‘Le prejšnji mesec in mislim, da se tega nikoli ne bom povsem pobrala. Na srečo sem se preselila k hčeri, ki tudi ne želi biti sama, in ne vem, kaj bi brez nje.’
Potem sem ji rekel: ‘Zagotovo bo trajalo nekaj časa, prav tako pa bo to leto polno novih izzivov, vendar se zdi, da imata s hčerko srečo, da imata druga drugo.’
Zatem je plačala za svoj izdelek in odšla.
Pravijo, da smo vsi v vrsti. V tej življenjski vrsti vsako minuto nekdo zapusti ta svet, tudi jaz bi lahko bil naslednji.
Nikoli ne vemo, koliko ljudi je pred nami v vrsti ali kdo so. Ne moremo se pomakniti na konec vrste. Ne moremo izstopiti iz vrste. Ne moremo se izogniti vrsti.
Zato, moramo, medtem ko čakamo v vrsti, izkoristiti vsak trenutek.
Moramo narediti spremembo, poklicati, vzeti si čas, pokazati svoje talente, izraziti svoje mnenje, narediti majhne stvari velike, nekoga nasmejati, narediti spremembo, skleniti mir in predvsem poskrbeti, da ne bomo obžalovali ničesar.
Zaključek? V svetu, kjer lahko postaneš karkoli, bodi prijazen.
Nikoli ne veš, kaj oseba, ki stoji poleg tebe, prestaja, vendar je žena, mati, hči, sestra, mož, oče, brat, sin ali prijatelj nekoga drugega in jo je treba obravnavati tako, kot bi želel, da bi tvoje ljubljene obravnavali.
Skozi to zapuščino prijaznosti bo moj oče vedno ostal živ.
V mesecu septembru je narava bogata in polna zdravilnih rastlin. Med drugimi nas obdari tudi z jesensko vreso, velecvetnim lučnikom in lakoto. Številne pripravke lahko iz njih naredimo kar sami v domači kuhinji in s tem poskrbimo za zalogo v naši domači lekarni. Tako bomo imeli, za naše dobro počutje, dragoceno pomoč iz narave, kar na dosegu roke.
Zdravilne rastline so odlično darilo narave, ki nam lahko pomaga izboljšati marsikatero našo težavo. Zavedati pa se moramo, da vse rastline nimajo enakega vpliva na vsakega izmed nas. Odvisno je od posameznikovega splošnega zdravstvenega stanja, zato je pred uporabo pripravkov iz njih priporočljiv posvet z osebnim zdravnikom, ki nam bo svetoval uporabo glede na naše osebno zdravstveno stanje.
Temu primerno nato uporabljamo pripravke za zunanjo ali notranjo uporabo. Za nekaj podrobnejših informacij o samih zdravilnih rastlinah pa smo povprašali zeliščarko in fitoterapevtko Špelo Sodin z zeliščne kmetije Gorska roža. Z nami je delila tudi nekaj preprostih, a nadvse koristnih receptov za pripravo dobrodejnih pripravkov, da si jih bomo lahko pripravili kar sami doma.
Jesenska vresa (Calluna vulgaris)
Zdravilni učinki
Te nizke polgrmičke z rožnato vijoličnimi cvetovi bomo najlažje srečali med sprehodi po gozdnih poteh. Zato lahko na sprehodih v mesecu septembru mimogrede naberemo še nekaj cvetočih vejic. Pazimo le, da ob nabiranju ne bodo mokre in da jih ne odtrgamo preveč. Nabiramo namreč samo zgornje dele cvetočih poganjkov, dolžine med 5–10 cm. Uporabljamo pa lahko svežo ali posušeno vreso. Morda jesensko vreso največkrat uporabimo kot dekoracijo v obliki jesenskega šopka na naši mizi in niti ne pomislimo, da v sebi skriva veliko več.
V ljudski medici je namreč že stara znanka. Znana predvsem kot odličen diuretik in antiseptik sečnih poti. Zato je odlična pri težavah z ledvicami in vnetju mehurja ter sečil. Poleg tega, da pospeši odvajanje vode, pripomore tudi k izločanju žolča iz našega organizma ter nekoliko poveča znojenje. Posledično poskrbi za odvajanje strupov iz našega telesa. Pri uporabi bodimo previdni in ravnajmo v skladu z našimi težavami. Uživanje pripravkov iz jesenske vrese lahko povzroči oženje ožilja, kar lahko privede do povišanja krvnega tlaka.
Povrhu vsega pa deluje tudi razkuževalno na kožo. Zato je odlična za rane in druge poškodbe na koži. Pri marsikom blagodejno deluje tudi pri težavah s prhljajem, luskavici ali srbečici. Z njo lahko poskrbimo tudi za kakovostnejši spanec. Svoji mešanici najljubšega domačega čaja, ki si ga pripravimo pred spanjem, dodajmo še nekaj vrese in čarobni napitek nas bo ponesel v miren in globok spanec.
Pripravki iz jesenske vrese za naravno lajšanje težav
Iz vrese si lahko pripravimo čaj na dva načina.
Prevretek pripravimo tako, da dve čajni žlički zdrobljene sveže ali posušene jesenske vrese prelijemo z 250 ml vode in pustimo vreti 5 do 8 minut, nato čaj precedimo. Pijemo po 2 skodelici na dan. “Prevretek pijemo ob vnetju mehurja in sečil, pri težavah z izločanjem žolča in boleznih ledvic – če imamo kronične težave z ledvicami, se pred uporabo obvezno posvetujemo z zdravnikom. Ohlajen čaj lahko uporabimo tudi za razkuževanje kože pri srbenju in luskavici in za izpiranje vnetih oči.”
Poparek pripravimo tako, da dve čajni žlici zdrobljene sveže ali suhe jesenske vrese prelijemo z 250 ml vroče vode in pustimo stati 5 do 8 minut, nato čaj precedimo. Pijemo do 3 skodelice na dan. “Poparek pijemo za pospeševanje izločanja vode iz telesa in izboljšanje spanja.”
Velecvetni lučnik (Verbascum densiflorum ali Verbascum thapsiforme)
Zdravilni učinki
Najbolje bo, če se bomo nabiranja čudovitih rumenih cvetov lučnika lotili ob suhem in sončnem vremenu. V zeliščarstvu se uporabljajo tudi listi in korenine. “Tradicionalno cvetove sušimo na prepihu, do konca pa jih posušimo v sušilniku ali pečici. Takoj, ko je cvetje suho, ga shranimo v kozarcih. Suho cvetje je zelo občutljivo na vlago in svetlobo, zato ob nepravilnem shranjevanju počrni in postane manj vredno.” Velecvetni lučnik uporabljamo za zdravljenje bolezni dihal. Pomaga pri hripavosti, kašlju ter tudi bronhitisu in astmi. Čaj naj bi pripomogel tudi k zniževanju povišane telesne temperature pri gripi.
Pripravki iz velecvetnega lučnika za naravno lajšanje težav
Čaj iz cvetov lučnika se pripravlja kot poparek. Dve čajni žlički posušenih cvetov prelijemo z 250 ml vroče vode. Tako pustimo stati 5 do 8 minut, nato precedimo. Lahko pa pripravimo tudi kot hladni namok – sploh, kadar je v kombinaciji s slezom in islandskim lišajem.
Sirup iz cvetov lučnika pripravimo tako, da po plasteh nalagamo plast sladkorja ali medu in plast lučnika. Postopek je enak kot pri izdelavi sirupa iz smrekovih vršičkov. “Sirup je odličen pri težavah s pljuči, sploh, kadar so težave z bronhitisom, astmo ali težave s pljuči pri kadilcih.”
Lučnikovo olje pripravimo tako, da napolnimo eno tretjino kozarca z lučnikovimi cvetovi, prelijemo s hladno stiskanim oljem, pustimo stati na sobni temperaturi in v senci nekje 4 tedne, nato precedimo in olje uporabljamo pri težavah s hemoroidi.
Lakota (Galium mollugo)
Zdravilni učinki
“Poznamo več vrst lakote. Navadna lakota (Galium mollugo), plazajoča lakota (Galium aparine) in bela lakota (Galium album) ter prava lakota (Galium verum). Prve tri lakote cveto belo in se bolj plazijo po travnikih, prava lakota pa cveti rumeno in ima majhne, bolj bodičasto oblikovane liste. Najpogosteje se v zeliščarstvu uporablja rumena prava lakota.” Najuspešnejša je v boju pri kožnih težavah (pordela koža, vnetja, rane, izpuščaji …) in težavah s sečili.
Pripravki iz prave lakote za naravno lajšanje težav
Čaj pripravimo kot poparek, kjer žlico lakote za 3 do 10 minut prelijemo s skoraj vrelo vodo. Pijemo topel čaj, 2 ali 3 skodelice na dan. “Čaj pijemo predvsem ob težavah z ledvicami in mehurjem ter ob vodenici, saj pospešuje izločanje vode iz telesa in deluje protivnetno. Odlična je tudi kot podpora delovanju jeter.”
Oljni izvleček (macerat) pripravimo tako, da v steklen kozarec na drobno narežemo svežo pravo lakoto in jo prelijemo z oljčnim oljem. Po treh do štirih tednih maceriranje precedimo in pridobljen macerat hranimo v temni steklenici. “Uporabimo ga za ekceme, luskavico in druge težave s kožo. Iz macerata pa si lahko naredimo tudi mazilo.”
Mazilo: Potrebujemo 100 g macerata prave lakote in 10–15 g čebeljega voska, ki ga segrejemo nad vodno kopeljo. Ko se vosek raztopi, dodamo macerat in dobro premešamo. Tekoče mazilo vlijemo v čisto stekleno embalažo. Uporabimo ga po potrebi pri težavah s kožo.
Vabljiva, v živahne odtenke oranžne odeta lupina skriva izjemno zdravo vsebino. Govorimo seveda o bučah, s katerimi lahko na različne načine popestrite svoj jedilnik. Buče so uporabne tako v slanih kot v sladkih jedeh. Med drugim gre za odlično živilo za vse, ki poskušate zmanjšati vnos ogljikovih hidratov.
Čeprav so buče na prvi pogled zelo podobne sladkemu krompirju, je pri primerjavi hranilnih vrednosti razlika očitna. V 100 gramih sladkega krompirja lahko namreč najdemo kar 20 gramov ogljikovih hidratov, v 100 gramih buč pa samo 6 gramov. Podobno razliko opazimo tudi pri primerjavi kalorične vrednosti (sladki krompir: 85 kalorij/100 gramov; buče: 30 kalorij/100 gramov). Buče lahko uporabite kot osnovo za jesensko-zimske juhe oziroma enolončnice, za pripravo pit in drugih slaščic, popečene kot prilogo, v kariju itn. Njihov okus je dovolj nevtralen, da se odlično znajdejo v najrazličnejših kulinaričnih kombinacijah.
Betakaroten za bolj zdravo kožo
Za prečudovito oranžno barvo buč so, podobno kot pri korenju, zaslužni betakaroten in drugi karotenoidi. Kot je znano, se betakaroten v našem telesu pretvori v vitamin A. Gre za vitamin, ki je med drugim zelo pomemben za zdravje naše kože. Betakaroten uvrščamo med antioksidante, torej med snovi, ki zavirajo škodljivo delovanje prostih radikalov. To pomeni, da lahko redno uživanje buč pomaga pri upočasnjevanju procesa staranja kože. Poleg tega pa lahko karotenoidi pomagajo pri zaščiti kože pred škodljivimi ultravijoličnimi žarki. V povezavi z bučami in zdravjem kože pa je treba omeniti tudi dejstvo, da so buče bogate z vitaminom C, ki je seveda nujen za tvorbo kolagena.
Lutein in zeaksantin – najpomembnejša antioksidanta za zaščito vida
Buč na krožniku se bodo zagotovo razveselile tudi vaše oči. Gre namreč za enega od najboljših virov luteina in zeaksantina. Tako lutein kot zeaksantin spadata med karotenoide. Obenem pa sta to zelo močna antioksidanta, ki sta še posebej pomembna za zdravje oči. Lutein in zeaksantin – rumenkasto obarvana pigmenta – se kopičita v naši makuli, ki je znana tudi kot rumena pega. Makula je del mrežnice, ki je odgovorna za naš najostrejši, centralni vid. Domneva se, da lahko lutein in zeaksantin pomagata pri filtriranju škodljive modre svetlobe in da lahko celo zmanjšata nevarnost za degeneracijo rumene pege, ki je eden od glavnih razlogov za slepoto. Za zdrave oči je izjemno pomemben tudi vitamin A, v katerega se, kot omenjeno, v našem telesu pretvori betakaroten, ki ga zaužijemo z bučami.
Bučna semena kot naravni afrodiziak
Užitno seveda ni samo meso buč, temveč lahko uživamo tudi semena, ki se med drugim uporabljajo za izdelavo bučnega olja. Eden izmed pozitivnih učinkov bučnih semen je povezan z njihovim vplivom na libido. Učinkujejo namreč kot naravni afrodiziak, in sicer tako, da spodbujajo tvorbo testosterona. Prenizka raven testosterona je pogosto povezana z utrujenostjo in brezvoljnostjo – ne glede na vaš spol. To pa lahko seveda vpliva na pomanjkanje želje po spolnosti. Za pozitiven vpliv bučnih semen na libido naj bi bil zaslužen predvsem cink – mineral, ki je zelo pomemben za vzdrževanje normalnih ravni testosterona v krvi.
Preprosta pot do boljšega spanja
Ali se pogosto spopadate s težavami s spanjem? Eden od najboljših večernih prigrizkov za preprečevanje tovrstnih težav so bučna semena, ki spadajo med odlične vire magnezija. Magnezij je znan po pomirjajočem vplivu na živčni sistem in na mišice, zato gre za eno od najkoristnejših hranil za naravno spodbujanje boljšega spanja. Koristi magnezija naj bi bile obenem povezane z vplivom tega minerala na delovanje češarike oziroma pinealne žleze, za katero se včasih uporablja tudi poimenovanje epifiza. Ena od glavnih nalog češarike je izločanje melatonina – hormona, ki uravnava naše cikle spanja in budnosti.
Pripravite svoj imunski sistem na zimo
Jesen je zadnji čas za to, da svoj imunski sistem pripravite na zimo, ko bo nevarnost za različne okužbe nadpovprečno visoka. Eden od načinov, kako to storiti, je pogostejše uživanje buč, ki vsebujejo precej vitamina C. Kot je znano, je vitamin C ena od najpomembnejših snovi za močan imunski sistem. Bučna juha z dodatkom ingverja in drugih začimb z »grelnim učinkom« je kot nalašč za hladne jesensko-zimske mesece. Juha vas bo prijetno pogrela, vaš imunski sistem pa bo z njeno pomočjo bolje pripravljen na morebiten stik s patogenimi mikroorganizmi.
Odlična kombinacija hranilnih snovi za zaščito srčno-žilnega sistema
Kot omenjeno, so buče dober vir vitamina C. Obenem pa gre za živilo, ki vsebuje veliko vlaknin in precej kalija. Uživanje buč lahko zaradi omenjene kombinacije snovi pripomore k zaščiti vašega srca in ožilja. Kalij lahko denimo pomaga pri zniževanju krvnega tlaka. Zelo koristni pa so tudi antioksidanti v bučah, med drugim zaradi dejstva, da zmanjšujejo tveganje za oksidacijo škodljivega LDL-holesterola, ki bi lahko privedla do zamašitve žil.
