Na kvaliteto spanja vpliva tudi tako imenovani cirkadiani ritem, torej naša notranja biološka ura. Za nekaj pojasnil smo prosili prof. dr. Damjano Rozman, v. d. vodje Centra za funkcijsko genomiko in bio-čipe na Medicinski fakulteti v Ljubljani.
Kaj je cirkadiani ritem in kako deluje?
Cirkadiani ritem ali dnevno-nočni ritem je eden od bioloških ritmov, ki so značilni za živa bitja in predstavljajo način prilagajanja organizmov na razmere v okolju. Temu 24-urnemu ciklu se podrejajo biokemijski, fiziološki in vedenjski procesi človeka, pa tudi živali, rastlin in gliv. Ker so številni življenjski procesi (npr. uravnavanje telesne temperature, prebava in izločanje hormonov) uravnavani v 24-urnem ciklu, pravimo, da imajo organizmi notranjo oziroma cirkadiano uro. Vsaka celica ima svoj ritem. Ritme v posameznih celicah in organih usklajuje glavna oziroma centralna cirkadiana ura v naših možganih, ki se dnevno ponastavlja s svetlobo.
Kako je povezan s spanjem?
Cirkadiani ritem najpogosteje povezujemo s spanjem zaradi izločanja t. i. spalnega hormona – melatonina. Ta se izloča iz žleze češarike le v čisti temi ali pri rdeči svetlobi, medtem ko bela in modra svetloba zmotita njegovo tvorbo. Količina melatonina je pri večini ljudi največja ponoči, nekje med 2. in 4. uro. Melatonin ima pomembno vlogo v naravnem ciklusu spanja in budnosti. Kadar ga je največ, spimo dobro.
Kakšna je povezava med motnjami cirkadianega ritma in motnjami spanja?
Motnje spanja imajo lahko številne vzroke. Če trajajo dalj časa, lahko privedejo do trajnejših motenj cirkadianega ritma, s tem pa na sekundarni pojav bolezni, povezanih s temi motnjami. Motnje spanja lahko pri bolj občutljivih ljudeh povežemo tudi z nočno svetlobo, ki prekine tvorbo melatonina, to pa je povezano tudi z drugimi presnovnimi procesi. Ugotovitve kažejo, da je stopnja pojavnosti nekaterih vrst raka višja v industrializiranih državah, kar nekateri povezujejo z večjo stopnjo nočne osvetljenosti.
Ali nanj vplivajo zdrava prehrana, telesna aktivnost in zdrav način življenja?
Prehrana v časovno urejenih obrokih in telesna aktivnost pomembno vplivata na našo biološko uro. Prehrana je zanimiv dejavnik usklajevanja notranje biološke ure za notranje organe. Jetra, naš glavni presnovni organ, nikoli ne vidijo svetlobe. A vendar so sinhronizirana. Ključna pri sinhronizaciji delovanja jeter je ravno prehrana. Če si za nekaj dni obrnemo ritem prehrane, npr. zaradi nočnega dela, se nam sočasno spremeni tudi cirkadiani ritem izločanja prebavnih encimov in podobno.
Redna rekreacija ima številne pozitivne učinke. Eden je tudi ta, da boljše spimo in imamo zato bolj usklajen cirkadiani ritem.