Vitamini in minerali kot pomoč pri ADHD

Nova študija je postregla z zanimivimi ugotovitvami, povezanimi z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih.

Oči – to nam lahko povedo o našem zdravju

Oči lahko razkrijejo ogromno o našem zdravju. Z napredkom sodobne tehnologije so se tako odprle zanimive možnosti neinvazivnih diagnostičnih metod.

Poletni horoskop 2022

Kaj si lahko obetate od tokratnega poletja? Vam bodo zvezde naklonjene ali se morate pripraviti na specifične izzive? Odgovori vas čakajo v poletnem horoskopu 2022 …

Eko poroka: 5 nasvetov za okolju prijaznejše poročno slavje

Poroke so namreč pogosto zelo obremenjujoče za okolje. Vendar pa lahko na srečo organizirate prečudovito »eko poroko«.

Je pridobivanje kilogramov po menopavzi zares neizbežno?

Pogosto slišimo, da je menopavza skorajda neizbežno povezana s pridobivanjem kilogramov.

5 vrst zelenjave, pri katerih je toplotna obdelava koristna

Katere so tiste vrste zelenjave, ki jih sicer lahko uživamo tudi presne, vendar je praviloma precej bolje, če jih pred zaužitjem toplotno obdelamo?

Razrešena velika uganka, povezana s parkinsonovo boleznijo

Znanstvenikom je uspelo najti odgovor na pomembno vprašanje, povezano s parkinsonovo boleznijo.

Revija Bodi eko, Julij-Avgust 2022

Kaj je lepšega v vročih poletnih dneh, kot to, da se lahko uležemo v senco in v roke vzamemo odlično revijo s koristnimi nasveti in recepti?
ZgodbeDavid Attenborough – oče modernih dokumentarcev o naravi

David Attenborough – oče modernih dokumentarcev o naravi

MORDA VAS ZANIMA

Leta 1926 rojeni David Attenborough velja za legendo, ko gre za dokumentarne filme o naravi. O tem pričajo številne nagrade in priznanja ter dejstvo, da je danes po njem poimenovanih kar nekaj živalskih in rastlinskih vrst. Ob tem pa je še posebno pomembno, da njegovi dosežki niso cenjeni le v strokovnih krogih, ampak je pridobil izjemno spoštovanje med najširšo javnostjo. Britanci in Britanke so ga pred nekaj leti izglasovali celo za najbolj zaupanja vredno javno osebnost v vsej Veliki Britaniji.

- Oglas -

Attenboroughov glas in pojava sta neločljivo povezana z osupljivimi živalskimi in drugimi podobami iz narave, ki so našle pot v številne britanske domove, postopoma pa so se razširile tudi zunaj meja Velike Britanije. Novi načini snemanja poljudnoznanstvenih dokumentarcev o naravi, pri katerih je sodeloval, so ključno vplivali na razvoj tega žanra v zadnjih desetletjih. Dogajanje v naravi, o katerem večina ljudi sicer ne bi vedela kaj dosti, je večinoma prav po zaslugi Attenborougha dodobra raziskano in predstavljeno tako, da je dostopno in nadvse privlačno tudi laičnemu občinstvu.

Izjemno zanimanje za naravo že od najzgodnejših let

Attenboroughovo zanimanje za naravoslovje izvira že iz njegovih otroških let, in to kljub dejstvu, da je odraščal v precej urbanem okolju. Kot majhen deček se je navduševal nad zbiranjem kamnov in fosilov ter že do sedmega leta ustvaril zavidanja vredno zbirko. Njegovo zanimanje za naravni svet je z leti le še naraščalo. Eden izmed prelomnih dogodkov je bila udeležba na predavanju Greya Owla leta 1936, na katerem se je prvič seznanil s konceptom okoljevarstva in z nevarnostjo ekološke katastrofe v primeru človekovega poseganja v naravne habitate drugih živalskih vrst. To so bile seveda teme, o katerih se v tistih časih praktično ni govorilo, zato je bil vtis, ki ga je predavanje naredilo na komaj desetletnega dečka, še toliko večji.

Pozneje si je Attenborough prislužil štipendijo za študij na elitni britanski Univerzi v Cambridgeu, tam je diplomiral iz geologije in zoologije. Po služenju vojaškega roka ga je pot vodila v založništvo, a delo je bilo zanj premalo dinamično, zato se je začel ozirati po novih priložnostih. Sprva se je zanimal predvsem za delo na radiu, vendar je imela usoda drugačne načrte. Tako se je leta 1952 zaposlil na BBC, sprva kot producent, saj je obveljalo prepričanje, da ima »prevelike zobe za voditelja«. Nato pa se mu je dve leti pozneje le ponudila priložnost, da stopi tudi pred kamero …

Sir David Attenborough

Svež pristop k snemanju dokumentarnih filmov o naravi

Oddaja, katere vodenje je Attenborough prevzel leta 1954, se je imenovala Zoo Quest. Dokumentarci o živalih, ki so bili v tistem času še precej redki, so se večinoma osredotočali na živali v ujetništvu. Tovrsten pristop se je zdel Attenboroughu zelo problematičen. Zavedal se je namreč stresa, ki ga doživljajo živali, ko so nasilno iztrgane iz svojih naravnih okolij in odtujene od svoje nekdanje družbe. V oddajo je tako poskušal vključiti tudi podobe živali, ki živijo v divjini. To je seveda pomenilo precej več dela. Ekipa je morala pogosto potovati zelo daleč, čemur so lahko sledile dolge ure čakanja na določene prizore, kar je zahtevalo ogromno potrpežljivosti in talenta za ujetje pravega trenutka.

- Oglas -

Šlo je torej za snemanje v samem središču »dogajanja«, pri čemer je Attenborough vedno zagovarjal ohranjanje spoštljive distance, saj ni želel zmotiti ustaljenega življenja živali v njihovem naravnem okolju. Že med pripravo oddaje Zoo Questso se tako začeli oblikovati novi standardi snemanja dokumentarcev o naravi. Mnogi izmed njih so se ohranili vse do današnjih dni. Prav omenjena oddaja, ki je bila med gledalci izjemno priljubljena, je imela obenem pomembno vlogo pri oblikovanju posebne enote za naravoslovje, ki so jo leta 1957 vzpostavili pri znani britanski televizijski hiši BBC.

Življenje na Zemlji – prelomna dokumentarna serija

Na začetku 60. let prejšnjega stoletja je Attenborough za krajši čas zapustil BBC, saj se je želel posvetiti študiju socialne antropologije. Pozneje se je vrnil kot programski direktor ter med drugim odobril snemanje in predvajanje danes že malodane kultne serije Leteči cirkus Montyja Pythona. Vendar v sebi ni mogel zatreti strasti, ki ga je vlekla nazaj v divjino, zato se je leta 1972 odpovedal tej poziciji in začel ponovno ustvarjati lastne oddaje. Čeprav je v svoji karieri sodeloval pri skorajda nepreglednem številu projektov, je posebno znan po seriji oddaj, poimenovani Življenje na Zemlji (Life on Earth), ki jo je ustvaril v tem obdobju in ki se je začela predvajati konec 70. let. Gre za serijo, ki je močno zaznamovala naslednje generacije ustvarjalcev dokumentarcev.

Zaradi resnega pristopa in poglobljenega raziskovalnega pristopa sta si Attenborough in njegova produkcijska ekipa priborili zaupanje najuglednejših znanstvenikov, kar jima je omogočilo dostop do ekskluzivnih snemalnih lokacij. Serija Življenje na Zemlji je bila nekaj posebnega tudi zaradi uvajanja inovativnih tehnik snemanja. Raznoliki prizori, ki so bili prikazani, so seveda zahtevali hitre spremembe lokacij; posamezne epizode so pogosto zajemale podobe, posnete na različnih celinah. Tako so postala potovanja del Attenboroughovega vsakdana. Zaradi neverjetnega uspeha serije se je pozneje lotil snemanja nadaljevanj in sorodnih projektov. Attenboroughova slava pa seveda ni ostala omejena le na območje Velike Britanije. Danes je namreč poznan po praktično vsem svetu. Čeprav področje njegovega delovanja na prvi pogled ni nekaj, kar bi privabljalo trume oboževalcev, se o Attenboroughu pogosto govori kar kot o mednarodni zvezdi dokumentarcev o naravi in nasploh.

Zvezda Instagrama pri častitljivih 94 letih

Svojevrsten dokaz priljubljenosti in skorajda zvezdniškega statusa je tudi nedavni Guinnessov rekord; Attenboroughov profil na Instagramu je namreč v manj kot petih urah zbral več kot milijon sledilcev. To ni doslej uspelo še nikomur, niti največjim zvezdnikom iz sveta šovbiznisa ali športa. Čeprav je Attenborough pripadnik generacije, za katero je bil že televizijski sprejemnik pravo malo čudo, se je odločil, da se kljub pozni starosti pridruži priljubljenemu družabnemu omrežju. Zaveda se namreč, da so postali tovrstni kanali izjemno pomembni za informiranje najširše javnosti.

Tako namerava Attenborough svoj profil uporabljati predvsem za širjenje informacij o resnosti ekološke krize. V zadnjih letih je namreč postal še posebno glasen pri opozarjanju na neizmerno škodo, ki jo človeštvo povzroča drugim živalskim vrstam in planetu. Ugledni raziskovalec je ob tem celo izjavil, da je precej očitno, da bi bil svet brez ljudi zelo verjetno precej lepši. Attenborough seveda ni čemeren ljudomrznež, ampak je s tem ciljal predvsem na objektivna dejstva, še posebno če se osredotočimo na vlogo človeštva v zadnjih desetletjih.

Attenborough ne olepšuje dejstev, a vendarle ne izgublja upanja

Čudenje nad neverjetno raznolikostjo življenja na Zemlji so torej predvsem v zadnjih letih zamenjali precej bolj črnogledi toni. Tudi zadnji Attenboroughov dokumentarec, predvajan septembra letos, nosi zelo pomenljiv naslov – Extinction: The Facts. Gre za poljudnoznanstveno predstavitev dejstev o izumiranju številnih vrst. Izumrtje naj bi trenutno grozilo kar približno eni osmini vseh vrst, kar po eni strani predstavlja nevarnost za planet kot celoto, vključno z ljudmi, hkrati pa izumiranje, ki je posledica grobih človeških posegov v naravo, pomeni tudi ogromno trpljenja za povsem konkretne posameznike in posameznice, ki pripadajo drugim vrstam. Čeprav je očitno, da je David Attenborough zelo zaskrbljen, saj je lahko neposredno opazoval negativne posledice takšnih in drugačnih človekovih posegov v naravne habitate drugih bitij, meni, da vendarle ni prepozno. Septembra predvajani dokumentarec se tako zaključi z razmišljanjem, da še vedno obstaja upanje.

Cilj projektov, ki se jih loteva v zadnjih letih, in njegovih pojavljanj v javnosti tako ni širjenje panike in občutkov obupa. Attenborough, ki je začel v zadnjih letih med drugim tudi eksplicitneje zagovarjati rastlinsko prehrano, saj je prav živinoreja eden največjih onesnaževalcev okolja, želi, da bi tudi popolni laiki razumeli, kaj se dogaja z našim planetom in kaj so vzroki za to. Vera, da je v znanju moč, obenem pa čudenje nad lepoto sveta, ki jo želi ohraniti tudi za zanamce, sta tako stalnici kariere priljubljenega naravoslovca in naravovarstvenika. Kariere, ki se je razširila čez meje tistega, kar si običajno predstavljamo ob tej besedi. Delo za Attenborougha ni bilo nikoli »zgolj delo«, ampak osrednji del njegovega življenja. Tisto, kar ga je gnalo dalje. Klic, na katerega se je začel odzivati še kot deček, ne pojenja. Postopoma pa je to postal tudi klic k ubranitvi narave in planeta. Ga bomo znali slišati tudi drugi?

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×