Pred nekaj tedni je bila javnost seznanjena z nenavadnim porastom primerov resnega akutnega hepatitisa pri otrocih v zadnjih mesecih. O prvih primerih so poročali iz Velike Britanije, precej hitro pa so sledila še podobna poročila iz drugih evropskih, pa tudi neevropskih državah. Aprila je uspelo strokovnjakom najti najverjetnejšega krivca, in sicer adenovirus F tipa 41. Pred nedavnim pa je bila v znanstveni reviji Lancet objavljena študija, ki nakazuje, da je širjenje akutnega hepatitisa med otroki najverjetneje vsaj deloma povezano tudi s covidom oziroma z virusom SARS-CoV-2 …
Najverjetnejši krivec virus, ki doslej ni bil znan po negativnem vplivu na jetra
Resna oblika akutnega hepatitisa, tj. vnetja jeter, je prizadela otroke, ki so bili pred tem večinoma povsem zdravi. Kot omenjeno, je iskanje krivca za skrivnostni fenomen postopoma privedlo do adenovirusa F tipa 41. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je bila okužba z adenovirusom potrjena pri najmanj 74 otrocih, pri katerih je bil v zadnjih mesecih diagnosticiran akutni hepatitis. Pri 18 od teh otrok je šlo za okužbo z adenovirusom F tipa 41. Povezava se zdi nenavadna, saj pred tem ni bilo znano, da lahko omenjeni tip adenovirusa ogrozi jetra.
V Veliki Britaniji – državi z največ primeri akutnega hepatitisa pri otrocih – je bil adenovirus F tipa 41 odkrit pri kar 75 odstotkih vseh otrok, ki so bili testirani. Pri 16 odstotkih je bila obenem potrjena okužba z virusom SARS-CoV-2. Na prvi pogled se je zdelo, da gre zgolj za naključje. Šlo je namreč za obdobje z zelo visokim številom okužb z novim koronavirusom. Toda uvodoma omenjena študija nakazuje, da povezava morda vendarle ni bila naključna …
Covid kot manjkajoči člen, ki lahko pojasni nenadne spremembe učinkov virusa
Eno od glavnih vprašanj, s katerimi so se ukvarjali strokovnjaki, je bilo povezano s spremenjenimi vplivi okužbe z adenovirusom F tipa 41. Kot omenjeno, gre za virus oziroma tip virusa, ki se ni pred tem nikoli omenjal v povezavi z resnejšo nevarnostjo za poškodbe jeter. Kaj je bilo torej krivo za nenadno spremembo? Kot se zdi, je bil manjkajoči člen, ki so ga iskali strokovnjaki, prav covid oziroma okužba z virusom SARS-CoV-2.
Vzročno-posledična povezava med okužbo z adenovirusom F tipa 41 in akutnim hepatitisom pri otrocih sicer še ni dokončno potrjena, vendar je verjetnost za obstoj omenjene povezave zelo velika – vsaj v primerjavi z verjetnostjo za potrditev drugih hipotez, ki so bile predstavljene v zadnjih tednih. Če bo povezava potrjena, bo seveda treba najti smiselno razlago. Hipoteza, predstavljena v reviji The Lancet, se zdi vsekakor zelo zanimiva. Strokovnjaki, ki so se podpisali pod novo študijo, domnevajo, da nam je lahko pri pojasnjevanju skrivnostnega primera v pomoč covid. Tudi ko je oseba bolezen že prebolela, je namreč mogoče v prebavnem traktu najti ostanke virusa. To je krivo za ponavljajoče se sproščanje virusnih beljakovin, posledično pa za aktivacijo imunskega odziva.
Okužba z adenovirusom kmalu po okužbi z novim koronavirusom je lahko zato zelo neugodna. Odziv telesa na okužbo z adenovirusom je pretiran, kar pomeni, da se sprosti prevelika količina vnetnih beljakovin. To pa lahko nato privede do vnetja jeter oziroma do akutnega hepatitisa. Čeprav adenovirus sam po sebi praviloma ni nevaren za jetra, vsaj ko gre za osebe z normalno delujočim imunskim sistemom. lahko predhodna okužba z virusom SARS-CoV-2 to spremeni.
