Otroke oseb z narcistično osebnostno motnjo pogosto druži precej skupnih značilnosti. Te značilnosti so običajno opazne, tudi ko oseba odrasle. Najzgodnejša leta nas namreč močno zaznamujejo. Če ste jih preživeli v družbi starša z narcistično osebnostno motnjo, je to najverjetneje pomembno vplivalo na vaš razvoj. Otroci »narcisov« se kot odrasli nemalokrat spopadajo z izrazitimi težavami na različnih področjih. Preden se poskušate otresti negativnih vzorcev, ki ste jih »podedovali« od svojih staršev, je seveda nujno, da jih ozavestite. To je pomemben prvi korak proti lepši, mirnejši prihodnosti.
1. Močna želja, da bi ustregli vsem
Pri otrocih narcisov je mogoče nemalokrat zaznati skorajda patološko željo po tem, da bi ustregli vsem. Posledično se bojijo reči ne, zato se lahko zapletejo v zelo neugodne situacije. Tuja čustva pogosto postavljajo pred svoja. Pri tem jih vodi občutek dolžnosti in/ali krivde. Že manjše nesoglasje lahko v njih vzbudi hudo paniko.
2. Nagnjenost k odvisnosti od odnosov
Otroci narcisov se pogosto zapletejo z osebami, pri katerih je mogoče opaziti vsaj zametke narcistične osebnostne motnje. Razlogi za to so sicer precej kompleksni, vendar so večinoma vsaj v osnovi povezani z željo po potrditvi. V partnerju vidijo drobce svojega starša, zato pri njem iščejo potrditev, ki je niso bili deležni kot otroci. To lahko privede do odvisnosti od odnosa. Otroci narcisov namreč sebe pogosto dojemajo izključno skozi tujo perspektivo. Morebitni razpad razmerja je lahko tako povezan z občutkom »razpada jaza«. Prav zato pogosto vztrajajo v odnosih, ki so zanje vse prej kot koristni.
3. Pomanjkanje samozavesti oz. občutek nezadostnosti
Pomanjkanje brezpogojne ljubezni v otroštvu in občutek, da niso bili nikoli dovolj dobri, pogosto privedeta do skrhane samozavesti. Ker so bili negativni dogodki tako izraziti, praviloma zasenčijo pozitivne plati odraščanja. Otroci narcisov se tako tudi kot odrasli pogosto osredotočajo predvsem na svoje napake, zato jih nemalokrat pesti kronično pomanjkanje samozavesti. Pogosti pa so tudi kronični občutki krivde in razmišljanje o tem, kaj bi lahko naredili drugače, da bi ustregli svojemu staršu in si prislužili njegovo ljubezen.
4. Nagnjenost k različnim oblikam zasvojenosti
Tveganje za različne oblike zasvojenosti, vključno z odvisnostjo od trdih drog, je pri ljudeh, ki so jih vzgajale osebe z narcistično osebnostno motnjo, nadpovprečno visoko. To je povezano z željo po potlačitvi negativnih čustev. Otroci narcisov raje izberejo praznino, saj se bojijo soočenja z nakopičeno bolečino.
5. Samopoškodovalne tendence
Paničen beg pred psihično bolečino, povezano z odraščanjem ob osebi z narcistično osebnostno motnjo, lahko privede tudi do samopoškodovanja. Nagnjenost k samopoškodovalnim dejanjem je tako še ena od zelo pogostih lastnosti otrok narcisov, ki raje izberejo fizično kot psihično bolečino. Razvijejo pa se lahko tudi motnje hranjenja.
6. Perfekcionizem
Želja po nadzoru in po tem, da bi končno ustregli svojim staršem, je kriva za to, da je za številne otroke narcisov značilen perfekcionizem. Ne zadovoljijo se z ničimer drugim kot s popolnostjo, ki pa je seveda nedosegljiva. Osebe, ki so odraščale s staršem z narcistično osebnostjo motnjo, zato nemalokrat doleti izgorelost. Med stalnim zasledovanjem popolnosti se namreč povsem izčrpajo.
7. Tesnobnost
Še ena od zelo pogostih lastnosti otrok z narcistično osebnostno motnjo je nagnjenost k pretirani zaskrbljenosti oziroma k tesnobnosti. Tako gre za osebe, ki stalno razmišljajo o najhujših možnih scenarijih in ki jih mučijo najrazličnejši strahovi. Eden od najizrazitejših strahov je nedvomno strah pred zapuščenostjo. Tovrstne težave so posledica dejstva, da gre za ljudi, ki kot otroci niso mogli razviti varne navezanosti.
