Ali lahko prekinitveni post resnično pomaga pri hujšanju? Študija, ki je bila letos objavljena v reviji Science Translational Medicine, je poskušala med drugim odgovoriti prav na to vprašanje. Kot je znano, je prekinitveni post v zadnjih letih zelo priljubljen. Številni se zanj odločijo prav zato, ker verjamejo, da jim lahko tovrstno prehranjevanje pomaga pri izgubi odvečnih kilogramov. Toda ali je ta pristop zares smiseln oziroma učinkovitejši od klasičnega zmanjševanja kaloričnega vnosa? Ali je lahko prekinitveni post morda povezan tudi s specifičnimi nevarnostmi?
V eksperiment vključenih 36 oseb, ki so bile razdeljene v 3 skupine
Uvodoma omenjena študija je nastala na podlagi raziskave, v katero je bilo vključenih 36 prostovoljcev in ki je trajala 21 dni. Sodelujoči so bili razdeljeni v tri skupine. Osebe iz prve skupine so se vsak drugi dan postile, ko so jedle, pa je bil njihov kalorični vnos za približno 50 odstotkov večji od siceršnjega dnevnega vnosa. Princip pri tretji skupini je bil podoben, le da so osebe iz te skupine takrat, ko so jedle, kalorični vnos povečale za 100 odstotkov (in torej pojedle dvakrat več kot običajno). Druga skupina se ni postila, ampak so osebe, ki so bile del te skupine, zmanjšale kalorični vnos pri posameznem obroku, in sicer za približno 25 odstotkov.
Pred začetkom eksperimenta so vsi sodelujoči v povprečju zaužili od 2000 do 2500 kalorij dnevno. Med raziskavo je ostal kalorični vnos pri osebah iz tretje skupine nespremenjen (dvakrat večji dnevni vnos je pokril manko, ki je nastal med postenjem). Prva in druga skupina pa sta zmanjšali povprečni dnevni vnos na približno 1500–2000 kalorij.
Prekinitveni post lahko privede do pospešenega zmanjševanja mišične mase
Analiza zbranih rezultatov na koncu eksperimenta je razkrila, da je bilo zmanjšanje telesne teže pri prvi in drugi skupini podobno. Vendar pa je bilo pri prvi skupini – torej pri tisti, za katero je bilo predvideno tudi postenje – zaznana izguba večjega deleža mišične mase kot pri osebah iz druge skupine, ki so kalorični vnos zmanjšale enakomerno. Osebe iz druge skupine so tako izgubile več maščobnih zalog.
Cilj hujšanja večinoma seveda ni izgubljanje mišične mase. Avtorji študije menijo, da je zato potrebna previdnost pri odločanju za prekinitveni post oziroma za različne oblike postenja. Tisti, ki si nameravajo s to metodo pomagati pri hujšanju, bi morali biti tako še posebej pozorni na redno vadbo, ki lahko zmanjša nevarnost za pospešeno zmanjševanje mišične mase.
Ali bi se morali prekinitvenemu postu izogniti?
Prekinitveni post ima lahko sicer določene prednosti. Pomaga lahko na primer pri tem, da postanemo bolj pozorni na svoje prehranske izbire. S pomočjo prekinitvenega posta lahko tako zajezimo skorajda samodejno poseganje po prigrizkih in se začnemo prehranjevati bolj čuječno. Hkrati lažje ločujemo med pravo in »čustveno« lakoto. Prekinitveni post lahko obenem olajša zmanjševanje kaloričnega vnosa. Tudi če si v časovnem intervalu, ko je dovoljeno prehranjevanje, ne postavljate posebnih omejitev, bo dnevni kalorični vnos najverjetneje še vedno manjši, kot bi bil sicer. Obstajajo pa tudi raziskave, ki nakazujejo, da lahko prekinitveni post pomaga pri zmanjševanju tveganja za določene bolezni. S spremembo metaboličnega ritma naj bi se namreč povečala odpornost celic. Kljub opisani študiji torej prekinitveni post ni nekaj, čemur bi se morali izogniti v velikem loku; pomembno je predvsem to, da se ga lotite premišljeno, da veste, zakaj to počnete in kakšni so vaši cilji, ter da s pametnim pristopom zmanjšate tveganje za pretirano izgubo mišic.
Preberite tudi: Prekinitveni post – modna muha ali zdrava oblika prehranjevanja?