Mnenja o tem, katera so najboljša leta človekovega življenja, so seveda zelo subjektivna. Nekateri so prepričani, da je najlepše obdobje otroštva, saj sami takrat niso imeli praktično nobenih skrbi in so na svet gledali skozi rožnata očala. Spet drugi verjamejo, da so najboljša aktivna leta, ko lahko kljub obveznostih uživamo v samostojnosti. Tretji pa so se zares »našli« šele v pokoju; zrela leta so jim prinesla pravo modrost, obenem pa tudi več časa za različne hobije. Toda čeprav je težko podati univerzalen odgovor o tem, katero obdobje človekovega življenja je najboljše, so se raziskovalci pred nedavnim odločili, da poskusijo ugotoviti, ali določena obdobja vendarle izstopajo. Tako je nastala zanimiva študija …
Raziskava zajela Evropejce od 60. leta starosti dalje
Omenjena študija je bila objavljena v reviji Springer Social Indicators Research. Raziskava je zajela starejšo evropsko populacijo oziroma Evropejce, stare 60 let in več. Raziskovalce so zanimali spomini teh oseb na pretekla življenjska obdobja in njihovo mnenje o tem, katera leta svojega življenja dojemajo kot še posebej srečna, izpopolnjujoča.
Vključeni podatki za več kot 17.000 oseb, ki so prihajale iz 13 različnih držav
Študija je zajemala več kot 17.000 oseb iz 13 različnih evropskih držav, in sicer iz Avstrije, Belgije, Češke, Danske, Francije, Nemčije, Grčije, Italije, Nizozemske, Poljske, Španije, Švedske in Švice. Slovenija torej ni bila vključena. Analiza podatkov je razkrila, da »povprečno življenje« doseže vrhunec med 30. in 34. letom starosti.
Vrhunec, nato pa izrazit padec? Ne nujno!
To seveda še ne pomeni, da gredo stvari po 34. letu le še navzdol. Čeprav so številne osebe kot najboljše obdobje v svojem življenju opisale prav čas med 30. in 34. letom, je ostajala krivulja po tem obdobju pogosto precej stabilna. Ni torej nujno, da gre za izrazit vrhunec in nato nagel padec.
Občutek sreče je pri Francozih relativno stabilen, ne glede na življenjsko obdobje
Na rezultate je sicer močno vplivala tudi država, iz katere so prihajali sodelujoči. Tako je bilo na primer ugotovljeno, da je pri Francozih sreča precej konstantna; občutek sreče od sredine dvajsetih pa vse do 80. leta je relativno konstanten, brez večjih odstopanj.
Bolj zrel pogled na srečo pogosto prinese več zadovoljstva
Izsledki raziskovalcev pričajo tudi o tem, da naše dojemanje sreče ni fiksirano, ampak gre pogosto za nekakšno evolucijo. Razlog, zaradi katerega imajo številni ljudje občutek, da so bila najboljša leta njihovega življenja med 30. in 34. letom starosti, naj bi bil tako povezan tudi s spremenjenim dojemanjem sreče; različne spremembe v prvih treh desetletjih življenja lahko močno preoblikujejo pogled na srečo. Okoli 30. leta naj bi postalo dojemanje sreče precej bolj realistično, zrelo, posledično pa postane človek bistveno bolj zadovoljen s svojim življenjem, čeprav morda nima vsega, o čemer je sanjal kot otrok ali mladostnik.
Ali je šlo resnično za avtentične spomine?
Avtorji študije sicer priznavajo, da je imelo njihovo raziskovalno delo določene pomanjkljivosti. Ena od glavnih težav je bilo to, da je bila točnost opisov posameznih življenjskih obdobjih močno odvisna od spomina anketirancev. Tako je težko oceniti, kako natančni so bili spomini na posamezna obdobja oziroma ali gre za spomine na resnično dogajanje ali za zamišljanje, kakšno bi bilo to obdobje, če bi živeli v današnjih okoliščinah, le da bi bili mlajši. Pogosto je namreč težko povsem ločiti preteklost in sedanjost. Tudi ko mislimo, da se spominjamo preteklosti, nehote vključimo določene detajle, ki jih takrat v resnici ni bilo.