Vitamini in minerali kot pomoč pri ADHD

Nova študija je postregla z zanimivimi ugotovitvami, povezanimi z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD) pri otrocih.

Oči – to nam lahko povedo o našem zdravju

Oči lahko razkrijejo ogromno o našem zdravju. Z napredkom sodobne tehnologije so se tako odprle zanimive možnosti neinvazivnih diagnostičnih metod.

Poletni horoskop 2022

Kaj si lahko obetate od tokratnega poletja? Vam bodo zvezde naklonjene ali se morate pripraviti na specifične izzive? Odgovori vas čakajo v poletnem horoskopu 2022 …

Eko poroka: 5 nasvetov za okolju prijaznejše poročno slavje

Poroke so namreč pogosto zelo obremenjujoče za okolje. Vendar pa lahko na srečo organizirate prečudovito »eko poroko«.

Je pridobivanje kilogramov po menopavzi zares neizbežno?

Pogosto slišimo, da je menopavza skorajda neizbežno povezana s pridobivanjem kilogramov.

5 vrst zelenjave, pri katerih je toplotna obdelava koristna

Katere so tiste vrste zelenjave, ki jih sicer lahko uživamo tudi presne, vendar je praviloma precej bolje, če jih pred zaužitjem toplotno obdelamo?

Razrešena velika uganka, povezana s parkinsonovo boleznijo

Znanstvenikom je uspelo najti odgovor na pomembno vprašanje, povezano s parkinsonovo boleznijo.

Revija Bodi eko, Julij-Avgust 2022

Kaj je lepšega v vročih poletnih dneh, kot to, da se lahko uležemo v senco in v roke vzamemo odlično revijo s koristnimi nasveti in recepti?
RubrikeZanimivostiAli lažnim novicam nasedajo samo starejši ljudje?

Ali lažnim novicam nasedajo samo starejši ljudje?

MORDA VAS ZANIMA

Prepričanje, da lažnim novicam nasedajo predvsem starejši ljudje, je zelo razširjeno. Ali gre pri tem za upravičeno stališče ali zgolj za predsodek?

- Oglas -

Raziskovalci s floridske univerze so ugotovili, da dojemanje lažnih novic ni nujno odvisno od starosti. Zelo pogosto jim namreč nasedejo tudi mlajše osebe. Razmerje je praktično enako, edina izjema je najstarejša generacija. Pri tej je mogoče resnično zaznati nekoliko večjo nevarnost za nasedanje lažnim novicam …

Osnova za študijo raziskava, izvedena kmalu po začetku pandemije

Študija, ki je bila na začetku maja objavljena v reviji Journal of Experimental Psychology: Applied, je nastala na podlagi raziskave, izvedene leta 2020, v prvih mesecih pandemije. Raziskovalci so preučevali povezavo med sposobnostjo analitične argumentacije, vplivom afekta in pogostostjo spremljanja novic ter verjetnostjo za to, da oseba nasede lažnim novicam. Povezava je bila preučevana tako v okviru starejše populacije kot mlajše generacije, čemur je sledila primerjalna analiza.

Starost praviloma prinese več izkušenj

Raziskovalci so ugotovili, da starost praviloma nima bistvenega vpliva na presojanje. Drži sicer, da je staranje pogosto povezano s pešanjem specifičnih kognitivnih sposobnosti, vendar ima starost po drugi strani tudi določene prednosti. Starejši ljudje so praviloma bolj izkušeni, poleg tega pa imajo pogosto več splošnega znanja, kar je lahko med drugim zelo koristno tudi pri razlikovanju med lažnimi in resničnimi novicami.

Predsodek povezan z ameriško predsedniško kampanjo leta 2016

Predsodek o starejših ljudeh, ki naj bi bili najbolj odgovorni za širjenje lažnih novic, se je med drugim izoblikoval zaradi ugotovitve, da so med predsedniško kampanjo v ZDA leta 2016 pri deljenju lažnih novic prednjačile prav starejše osebe. Raziskovalci so želeli zato ugotoviti, ali je šlo tu za izjemo ali za pravilo. Pandemija je seveda ponudila odlično priložnost za preučevanje dojemanja lažnih novic pri različnih starostnih skupinah.

Vključeni tako članki o covidu kot o drugih temah

- Oglas -

Raziskava je potekala med majem in oktobrom 2020. Starejše osebe, ki so sodelovale v raziskavi, so bile stare od 61 do 87 let, mlajše osebe pa so bili študentje. Vsi sodelujoči so morali prebrati 12 daljših novic. Vključene so bile tako novice o pandemiji oziroma o covidu kot novice, povezane z drugimi temami. Pri polovici primerov je šlo za lažne novice, druga polovica člankov pa je izhajala iz resničnih dejstev. Po branju novic so morali sodelujoči oceniti, ali so dejstva, navedena v posameznih člankih, resnična ali ne. Obenem pa so morali navesti tudi, kako močno so prepričani o pravilnosti svoje ocene.

Sposobnost analitičnega argumentiranja praviloma pomembnejša od starosti

Sledilo je preverjanje sposobnosti analitične argumentacije, vpliva efekta in pogostosti spremljanja novic. Analiza zbranih podatkov je razkrila, da so bili rezultati starejše in mlajše skupine primerljivi. Sposobnost razlikovanje med lažnimi in resničnimi novicami torej ni bila odvisna od starosti. Precej večji vpliv je imela zmožnost analitičnega argumentiranja. Zanimivo je sicer, da so se tako mlajše kot starejše osebe odrezale bolje, ko je šlo za novice, ki niso bile povezane s covidom. Pri tem je treba upoštevati, da je bila raziskava izvedena kmalu po začetku pandemije, torej v obdobju, ko so bile informacije o bolezni precej nejasne.

Več težav po dopolnjenem 70. letu

Starost torej ni tako pomemben dejavnik, kot se zdi običajno. Vendar pa drži, da se lahko pri določeni starosti sposobnost razlikovanja med lažnimi in zanesljivimi novicami vendarle zmanjša. Raziskovalci so ugotovili, da se začne to običajno dogajati (šele) po 70. letu starosti. Zanimivo je, da je bila pri tej skupini zaznana negativna korelacija med pogostostjo spremljanja novic in zmožnostjo prepoznavanja lažnih novic. Osebe, ki so novice spremljale zelo pogosto, so bile namreč nagnjene k površnemu procesiranju informacij, posledično pa bolj dovzetne za to, da postanejo žrtve lažnih novic.

NAJNOVEJŠE

Spletna stran za pravilno delovanje uporablja piškotke. Z uporabo spletne strani se strinjate z z uporabo piškotkov in splošnimi pogoji poslovanja. Podrobne informacije o uporabi piškotkov na tej spletni strani so na voljo s klikom na nastavitve .
V redu
Več ×
×