Pri komunikaciji se običajno osredotočamo na tisto, kar bomo povedali, pri tem pa pozabimo na t. i. aktivno poslušanje. Čeprav se vam morda zdi, da poslušate sogovornika, so standardi za aktivno poslušanje, ki je osnova uspešne komunikacije, precej visoki. Poslušati namreč še ne pomeni slišati. Aktivno poslušanje je sestavljeno iz različnih komponent – preverite, katere so že del vaše komunikacije in katere bi bilo smiselno dodati, da postanete boljši sogovorniki. S pomočjo aktivnega poslušanja je mogoče preprečiti ogromno nesporazumov in celo resnih konfliktov. Ta veščina pa vam lahko obenem pomaga pri spletanju tesnejših vezi s soljudmi in celo pri doseganju poslovnih uspehov.
1. Parafraziranje sogovornikovih besed
Preden se odzovete, poskušajte vedno na kratko strniti tisto, kar vam je sogovornik pravkar povedal. Ta navada bo poskrbela, da boste sogovornika poslušali precej bolj zbrano in da boste resnično izluščili najpomembnejše informacije. Osebi, s katero se pogovarjate, boste dali s tem občutek, da jo zares poslušate in da vas zanima, kar vam pripoveduje. S tem se vzpostavi prostor zaupanja, kar je še posebej pomembno v konfliktnih situacijah. Če bo imel vaš sogovornik občutek, da boste sprevrgli njegove besede, bo namreč precej bolj defenziven, posledično pa je težko pričakovati mirno rešitev spora.
2. Postavljajte odprta vprašanja
Izogibajte se vprašanjem, na katera je mogoče odgovoriti samo z »da« ali »ne«. Osebe, ki so usvojile veščino aktivnega poslušanja, vedo, kakšna vprašanja morajo postaviti, da se sogovornik odpre in da se pogovor razvije. Ta princip pa vam lahko pomaga tudi pri tem, da hitreje izveste tisto, kar vas resnično zanima. Poskušajte torej postavljati čim bolj premišljena vprašanja oziroma podvprašanja. Namesto površinskih bodo tako možni precej globlji pogovori.
3. Pazite na svojo telesno govorico
Včasih lahko že z držo telesa in drugimi neverbalnimi znaki sogovorniku sporočite, da niste zares zbrani in da ne sledite tistemu, kar vam pripoveduje. Če ima nekdo občutek, da ga ne spoštujete in da vas njegove misli ne zanimajo zares, bo pogovor zelo hitro zavil v slepo ulico. Pozorni bodite torej na to, da bo vaša telesna govorica čim bolj spoštljiva. Ohranjajte očesni stik, vendar pazite, da to ne bo delovalo prisiljeno ali celo zastrašujoče. Občasen umik pogleda za sekundo ali dve je povsem naraven. Obenem bodite pozorni na svojo telesno držo – sključenost daje namreč občutek, da ste z mislimi povsem drugje. K uspešnejši komunikaciji pa lahko pripomore tudi kimanje, vendar tudi tu pazite, da ne boste pretiravali in da boste gesto uporabili v primernih trenutkih.
4. Ne osredotočajte se na svoj odziv
Nezmožnost aktivnega poslušanja je lahko povezana z nezainteresiranostjo, vendar je pogosto tudi posledica tega, da se pretirano osredotočamo na to, kaj bomo povedali sami. Če v trenutku, ko vaš sogovornik odpre usta, že razmišljate, kako se boste odzvali, ni presenetljivo, da ne morete biti zares zbrani. Poskušajte biti čim bolj čuječni, torej osredotočeni na dani trenutek. Prave besede bodo tako prišle povsem spontano.
5. Sogovornika ne prekinjajte
Zelo pomemben sestavni del aktivnega poslušanja je seveda tudi to, da znamo počakati, da sogovornik zares dokonča posamezno misel. Ne bodite neučakani – vsekakor je bolje čakati malce predolgo kot vskočiti v besedo, ko druga oseba še ni strnila svojih misli. To pa seveda pomeni, da se morate osvoboditi strahu pred tišino. Gre namreč za popolnoma naraven del pogovora. Če vaš sogovornik za nekaj trenutkov umolkne, to še ne pomeni, da je povedal vse, kar je nameraval. Morda zgolj izbira najustreznejše besede. Prehiter odziv prekine tok njegovih misli, zato lahko ostanejo najpomembnejše stvari neizrečene.