Prekinitveni post – modna muha ali zdrava oblika prehranjevanja?

Ali je prekinitveni post le modna muha ali zdrava oblika prehranjevanja, saj pozitivne posta poznamo že dolgo časa.

Zdravilni učinki posta so znani že dolgo. Ljudje so se v preteklosti posta lotevali predvsem zaradi zdravstvenih razlogov, običajno pa je šlo pri tem za daljši post. V zadnjem času pa se je močno uveljavil tudi post kot oblika diete za izgubo odvečnih kilogramov in oblikovanje telesa. Gre za t. i. prekinitveni post, ki pozna kar precej različic. Mnenja glede prekinitvenega posta so precej deljena. Medtem ko so mnogi prepričani, da gre zgolj za še eno v množici dieti, pa drugi vidijo prekinitveni post kot zdrav način življenja, ki ne pomaga le pri izgubljanju kilogramov, ampak predstavlja tudi pot do boljšega zdravja in počutja.

Prekinitveni post

Kako poteka prekinitveni post?

Kot že omenjeno, imate pri prekinitvenem postu več možnosti. Ena od najbolj priljubljenih je metoda 16 : 8, pri kateri je osnovni princip ta, da naj bi se vsak dan postili 16 ur, kar vključuje tudi čas, ko spimo. Vsi obroki so tako zaužiti v okviru 8 ur. Če torej zadnji obrok pojeste ob 18. uri, lahko naslednji dan začnete jesti ob 10. uri. Za večino ljudi je takšna oblika prekinitvenega posta tudi najlažja, saj ne gre za omejevanje kaloričnega vnosa, le za drugačno razporeditev obrokov. Poleg tega je med postom dovoljeno piti vodo in druge pijače, ki ne vsebujejo kalorij. Za ženske se priporoča celo nekoliko krajši čas postenja (14–15 ur).

Druga možnost je dieta 5 : 2. V tem primeru prekinitveni post izvajate le dva dni v tednu, in sicer tako, da omejite vnos kalorij na približno 500–600. Tako pravzaprav ne gre za post v strogem pomenu te besede. Kalorije lahko razporedite med poljubno številno obrokov, večinoma pa se ljudje odločajo za dva manjša obroka po 250 (za ženske) oziroma 300 (za moške) kalorij.

Bolj stroge oblike prekinitvenega posta stavijo na 24-urno postenje dvakrat tedensko ali celo postenje vsak drugi dan. Takšen prekinitveni post zahteva precej več discipline, še posebej za ljudi z napornim urnikom. Tudi v tem primeru so sicer dovoljene pijače brez kalorij. Še ena od bolj razširjenih različic prekinitvenega posta je, da čez dan pojemo le manjše količine sadja in zelenjave, zvečer pa si privoščimo obilnejši obrok, ki pokrije večino naših dnevnih potreb. Živila, ki naj bi jih pri tej obliki prekinitvenega posta izbirali, precej spominjajo na tista, ki se priporočajo pri t. i. paleo dieti.

Potencialne zdravstvene koristi prekinitvenega posta

Med postenjem prihaja do različnih sprememb v našem telesu. Po določenem času se začne obnova celic, izločanje strupenih snovi in poraba uskladiščenih maščob. Slednje je mogoče povezati tudi z znižanjem ravni inzulina v krvi, kar olajša kurjenje maščob. Podobno velja tudi za povečanje količine rastnega hormona v krvi, do česar naj bi prišlo med postenjem. Med postom pride tudi do pospešenega delovanja metabolizma. Tako ljudje, ki se odločijo za prekinitveni post, pogosto izgubijo odvečne kilograme, če vztrajajo dlje časa. Pričakovati je mogoče tudi izgubo maščobe na predelu trebuha, ki je običajno najbolj trdovratna, obenem pa povzroča mnoge zdravstvene težave. Poleg tega naj bi ljudje, ki se držijo prekinitvenega posta, izgubili precej manj mišične mase kot tisti, ki se stalno omejujejo pri številu zaužitih kalorij.

Prekinitveni post pa ne vpliva le na oblikovanje telesa, ampak naj bi prinašal tudi številne zdravstvene koristi. Med drugim so raziskave pokazale, da prekinitveni post zmanjšuje tveganje za diabetes tipa 2, saj znižuje raven sladkorja v krvi. V eni od študij je bila ugotovljena tudi pozitivna povezava med omenjeno obliko postenja in preprečevanjem ledvičnih zapletov, ki so zelo pogosti pri sladkornih bolnikih. Opozoriti pa je treba, da obstajajo določene razlike med spoloma. Prekinitveni post naj bi tako precej bolj koristil moškim kot ženskam, kar zadeva diabetes.

Obstajajo tudi raziskave, ki kažejo, da je prekinitveni post dobro orožje v boju z oksidativnim stresom in vnetji v telesu, zaradi česar preprečuje nastanek številnih bolezni, obenem pa zavira proces staranja. Zanimivi so tudi izsledki glede povezave med prekinitvenim postom in srčnimi boleznimi. Ker pride pri tej obliki posta pogosto do znižanja krvnega tlaka ter ravni škodljivega holesterola in trigliceridov v krvi, naj bi bili ljudje, ki izvajajo prekinitveni post, v manjši nevarnosti za zaplete, povezane s srčno-žilnim sistemom. Prav tako so mnoge raziskave pokazale, da lahko prekinitveni post zmanjša tveganje za nastanek različnih vrst raka, a pri tem je treba poudariti, da so bile te raziskave opravljene le na živalih. Po drugi strani pa raziskave, ki so jih izvedli na ljudeh, obolelih za rakom, kažejo, da prekinitveni post ublaži stranske učinke kemoterapije.

Še ena pomembna prednost prekinitvenega posta je povezana z izboljšanim delovanjem možganov in z zmanjšano nevarnostjo za razvoj Alzheimerjeve bolezni, a žal so bili tudi ti podatki pridobljeni s testiranjem na živalih. Podobno velja tudi za izsledke o daljši življenjski dobi kot posledici prekinitvenega posta.

Tveganja, povezana s prekinitvenim postom

Pri ljudeh, ki se postijo, prihaja precej pogosto do dehidracije. Telo namreč dobiva precej tekočine tudi iz hrane, zato je treba paziti, da ustrezno nadomestimo deficit vode. Zaradi spremembe prehranjevalnega ritma lahko pride tudi do povečanega stresa in težav s spanjem, posledično pa tudi do glavobolov. Prav tako imajo tisti, ki izvajajo prekinitveni post, nemalokrat težave z zgago.

Mnenja nutricionistov tako ostajajo deljena. Medtem ko so nekateri navdušeni nad prekinitvenim postom, drugi opozarjajo, da je izguba teže zgolj posledica izgube vode. Tako naj bi zopet pridobili izgubljene kilograme, takoj ko začnemo z običajnim prehranjevanjem. Nasprotniki prekinitvenega posta prav tako poudarjajo, da predstavlja ta oblika prehranjevanja odmik od uravnoteženega jedilnika in izgovor za prenajedanje po zaključenih obdobjih posta. Posledično pa tudi nevarnost za razvoj motenj hranjenja. Ljudem, ki imajo oziroma so v preteklosti že imele težave s katero izmed motenj hranjenja, se tako prekinitveni post odsvetuje. Podobno velja tudi za nosečnice, mladoletnike, ljudi s prenizko telesno težo, paciente z diabetesom tipa 1 in tiste, ki so pred kratkim prestali operacijo.