Kdor ima težave z astmo se zaveda, da so njegove dihalne poti izjemno občutljive. Vnamejo se lahko že zaradi hladnega zraka, cvetnega praha, cigaretnega dima ali prhljaja živalskih ljubljenčkov. Bolniki z astmo bi jo morali nadzorovati z načrtom, ki poleg zdravljenja z zdravili zajema tudi sledenje pametnim strategijam, s katerimi lahko zmanjšamo uporabo zdravil.
Med zdravili, ki preprečujejo napade astme, so kortikosteroidi, ki jih astmatiki vdihavajo. Po nekaterih podatkih kar 75 odstotkov bolnikov ne jemlje zdravil in ne prepozna znakov, ki napovedujejo astmatični napad. Koristno je, da se astmatiki posvetujejo z zdravnikom, ki jim bo pripravil natančen načrt za zdravljenje. Pomembno je namreč, da vedo, kdaj jemati zdravila, ki se jih jemlje vsakodnevno, kdaj vzeti tisto zdravilo, ki učinkuje hitro, kako uporabljati merilnik največjega pretoka zraka (z njim že zgodaj prepoznamo, kdaj se astma poslabšuje) in kako se izogniti dražilom iz okolja.
Kako se izogniti snovem, ki dražijo dihala
Astmatični napad je lahko rezultat vdihavanja dražil, kot so plesen, cvetni prah, pršice in prhljaj hišnega ljubljenčka. Raziskovalci so ugotovili, da je večina Evropejcev s hujšo obliko astme trikrat bolj občutljiva na plesen v primerjavi s tistimi, ki imajo blažjo obliko te bolezni.
S testiranjem na alergije lahko ugotovimo, na katera dražila smo občutljivi in se pred njimi ustrezno zaščitimo. Če ste alergični na prah, poskrbite za redno globinsko sesanje tepihov, kavčev, zof, blazin in ležišč. Učinkovito vam lahko pomagajo tudi prevleke, blazine in ležišča iz hipoalergenih materialov. Če težavo predstavlja živalski prhljaj, živali preprečite vstop v spalnico in odstranite preproge, ki so prava zbirališča prhljaja. Če do težav prihaja zaradi plesni, znižajte vlago v stanovanju. Poskusite lahko tudi s protialergijskimi injekcijami.
Prehrana, ki pomaga astmatikom
Za astmatike je zelo pomembna hrana, bogata z antioksidanti, ki nevtralizirajo nevarne proste radikale in zagotavljajo zaščito celicam. Dokazano je, da uživanje hrane bogate z antioksidanti zmanjša tveganje za astmatične napade in astmo. Kar največji vnos antioksidantov boste dosegli z uživanjem osem do devet porcij zelenjave in sadja dnevno.
Med pomembnejše antioksidante spadata vitamina E in C. Prvega najdemo v polnozrnatih žitih (dovolj bodo do tri porcije na dan), drugega pa v jagodičevju, agrumih, brokoliju in papriki.
Za astmatike je nadvse pomembno tudi uživanje jabolk in paradižnika: britanski raziskovalci so ugotovili, da imajo tisti, ki tedensko pojedo pet jabolk, na vsake dva dni pa paradižnik, večji volumen pljuč.
Dobrodošlo je tudi uživanje mastnih rib, kot so sardele, skuša in losos, ki vsebujejo ogromno protivnetnih omega-3 maščobnih kislin. Dokazano je, da imajo ljudje, ki uživajo več teh kislin, bolj zdrava pljuča v primerjavi s tistimi, ki se ne držijo take diete.
Verjeli ali ne, napad astme lahko prepreči tudi kava, so dokazali italijanski raziskovalci. Dovolj sta do dve skodelici močne kave dnevno. Raziskovalci domnevajo, da kofein širi dihalne poti, ki se pri astmi krčijo.
Izvajanje dihalnih vaj
Simptome astme lahko močno izboljšate tudi z dihalnimi vajami. Avstralski raziskovalci so ugotovili, da lahko izvajanje katere od dveh tehnik nadzorovanja dihanja – plitko dihanje skozi nos ali počasno in enakomerno vdihavanje in izdihovanje skozi nos ali usta – zmanjša uporabo inhalatorjev za do 86 odstotkov. Prvi učinki naj bi se poznali po izvajanju vaj dvakrat dnevno, vsaj en mesec.