Naše telo je izredno zmogljivo – samo lahko ustvari skoraj vse oblike maščobnih kislin, ki so potrebne za njegovo delovanje. Kljub temu pa ne more sintetizirati dveh vrst maščobnih kislin, ki ju zato imenujemo esencialne maščobne kisline.
Obstajata dve skupini maščobnih kislin – omega-3 in omega-6. Če sta obe v pravilnem razmerju, to ohranja ravnovesje tudi našega imunskega sistema. Če nam primanjkuje zlasti omega-3 maščobnih kislin, se to kaže kot povečano število vnetnih procesov v telesu.
Najpomembnejša med omega-3 maščobnimi kislinami je linolenska (ALA), med omega-6 maščobnimi kislinami pa linolna (LA) maščobna kislina – to sta tudi dve maščobni kislini, ki ju telo ne zmore sintetizirati samo, zato ju imenujemo tudi esencialni maščobni kislini.
Raziskovalci menijo, da brez esencialnih maščobnih kislin celice ne morejo sprejemati kisika ter vsrkavati biofotonov. Če celice niso dovolj dobro preskrbljene s kisikom, bodo preklopile na anaerobno delovanje, zaradi česar lahko iz zdravih nastanejo rakave celice. Če jim primanjkuje sončne energije, je njihovo delovanje moteno, saj pade njihovo valovanje. Esencialne maščobne kisline imajo pomembno vlogo tudi pri presnovnih procesih ter komunikaciji znotraj celic in med njimi.
Prožnost žil, tkiv in sklepov
Esencialne maščobne kisline imajo zelo rahlo strukturo, zato so izjemno koristne za žile, tkiva in sklepe, saj povečujejo njihovo prožnost. Kakovost naših tkiv je namreč močno odvisna od strukture maščob v telesu – če so te trde in okorne, postanejo prav taka tudi naša tkiva. Če so maščobe v telesu degenerirane, to negativno vpliva tudi na tkiva.
Če nam jih primanjkuje …
Pomanjkanje esencialnih maščobnih kislin povzroča suho kožo in sluznice, gostejšo kri, poškodbe in bolezni srčno-žilnega sistema, visok krvni tlak, alergije, revmatoidni artritis, luskavico, želodčni ulkus, sladkorno bolezen, rakava obolenja, Alzheimerjevo bolezen, motnje razpoloženja, kot so depresija, tudi poporodna, agresija, nasilje, samomor itd.
Kje najdemo ALA in LA?
Linolensko kislino (ALA) dobimo iz oreščkov in semen rastlin, ki rastejo v hladnem podnebju (ter iz njih stiskanih olj) – to so npr. lan, chia, konoplja, soja, orehi itd. Dobimo jo tudi iz listnate zelenjave (npr. v brokoliju, solati, špinači, brstičnem ohrovtu, peteršilju …) ter divjeraslih rastlin (npr. navadni tolščak). Najdemo jo tudi v mleku in mesu pašnih živali iz ekološke reje (trava namreč vsebuje ogromno ALA-maščobne kisline). V sadju jo najdemo predvsem v malinah, jagodah in avokadu. Uživamo jo lahko tudi s prehranskimi dopolnili (npr. spirulina, klamatska alga, rastlinska olja v kapsulah).
Linolno kislino (LA) najdemo v olju makovih zrn, konopljinemu olju, orehovem, oljčnem, sezamovem, makadamijevem, sončničnem in kokosovem olju ter v jajčnem rumenjaku.
