Navadni jeglič ali trobentica za lažje izkašljevanje

V 15. stoletju so se v zeliščarskih knjigah pojavile prve slike navadnega jegliča (Primula vulgaris). Navadni jeglič ali trobentico so uporabljali predvsem pri paralizah, ki so bile posledice kapi. Ker je bil ena izmed prvih pomladanskih rastlin, so jegliču pripisovali čarobno moč. Verjeli so namreč, da je prav jeglič sposoben vezati sončno energijo, preganjati demone in turobne more ter izboljšati počutje človeka.

Čaj iz navadnega jegliča čisti dihala, kri, ledvice in sečila

Jeglič olajšuje izkašljevanje in utekočinja izločke pri katarjih zgornjih dihal. V ljudski medicini ga veliko uporabljajo pri bronhitisu, kašlju, prehladu, oslovskem kašlju, astmi in revmatičnih težavah, kjer je zelo učinkovit. Čaj pa ne deluje le pri kašlju, ampak pospešuje tudi odvajanje vode. Čaj torej čisti predvsem dihala, blaži kašelj, bronhitis, posebno pri starejših ljudeh, zlasti če mu dodamo mlade brezove liste in liste koprive. Prepreči ali vsaj blaži pljučnico. Čisti kri, ledvice in sečila. Blagodejno vpliva pri težavah z migreno in blaži glavobol, ki je lahko posledica stresa in nevroze. Obnese se pri nespečnosti in drgetanju udov.

Pri pravilnem doziranju ni stranskih neželenih učinkov.

Izkopavanje korenin in nabiranje cvetov

Navadni jeglič, ki je bolj poznan pod imenom trobentica, zraste pet do trideset centimetrov visoko. Trobentica z zlato rumenimi cvetovi raste po sončnih travnikih in grmovnatih robovih. Cveti od aprila do maja. Korenine navadnega jegliča nabiramo v zgodnji jeseni. Sveže korenine imajo prijeten, na janež spominjajoč vonj, rahlo trpek, grenek okus. Posušene korenine so brez vonja. Pri izkopavanju smo previdni. Korenine porežemo, kratko koreniko pa ponovno posadimo, da ne uničimo rastline. Cvetove pa nabiramo s cvetnimi čašami vred. Hitro in pravilno jih posušimo in hranimo v dobro zaprtih temnih kozarcih in tako obdržimo kar največ učinkovin te vsem nam znane rastline. Poznamo pa tudi visoki jeglič (latinsko ime je Primula elatior), ki ima žvepleno rumene cvetove in ga najdemo na vlažnih, humoznih travnikih in ob gozdnih robovih, cveti od marca do aprila.

V kratki koreniki in koreninah so triterpenski saponini, katera količina glede na izvor droge močno niha. Primulasaponin-1 in primulasaponin-2 imata skupni aglikol protoprimulagenin, loči ju le število sladkorjev. V koreninah sta še ekstra fenilglikozidov primulaverin in primverin, iz katerih pri razkroju z encimom nastanejo estri metoksisalicilne kisline. Te snovi dajejo eteričnemu olju in splošno rastlini tipičen vonj, ki spominja na metilsalicilat številnih drugih rastlin, med njimi na primer oslada.

Navadni jeglič in domača lekarna

ČAJ: Pol čajne žlice zrezanih korenin prelijemo s skodelico mrzle vode, počasi segrejemo do vretja in pustimo stati 5–10 minut. Pijemo po 2–3 skodelice z medom sladkanega, vročega čaja na dan. Pri pripravi čaja iz cvetov in listov ravnamo enako, le da količino rastline povečamo na 2 čajni žlici.

ČAJNA MEŠANICA 1: Večinoma pa uporabljamo jeglič v čajnih mešanicah. V obliki pomladanske kure za čiščenje krvi je v rabi naslednja čajna mešanica iz svežih rastlin:

• sveži cvetovi jegliča, 1 čajna žlica,
• sveži listi breze 1 čajna žlica,
• sveža zel pekoče koprive, 1 čajna žlica.

Iz mešanice si 2- do 3-krat na dan pripravimo poparek in ga počasi popijemo.

ČAJNA MEŠANICA 2, pri težavah s spanjem:

• korenina jegliča, 50 g,
• cvet sivke, 20 g,
• storžek hmelja, 15 g,
• korenina baldrijana, 5 g.

Iz 2 čajnih žlic mešanice pripravimo poparek. Zvečer pijemo po 1–2 skodelici čaja, ki ga lahko sladkamo z medom.

ČAJNA MEŠANICA 3, pri dolgotrajnem kašlju :

• korenine jegliča, 40 g,
• strt plod janeža, 20 g,
• strt plod komarčka, 20 g,
• listi lapuha, 20 g.

Iz ene čajne žlice te mešanice pripravimo zavretek in pijemo 2- do 3-krat na dan po eno skodelico čaja, sladkanega z medom. Čaj pijemo največ 4 tedne.

Čajna mešanica proti nespečnosti:

• jeglič, 50 g,
• cvetovi sivke, 25 g,
• šentjanževka, 10 g,
• storžki hmelja, 15 g,
• korenine baldrijana, 5 g.

Zvrhano čajno žlico te mešanice rastlin poparimo s ¼ litra vrele vode in pustimo tri minute. Čaj pijemo pred spanjem po požirkih. Po potrebi sladkamo z medom.

JEGLIČEVO VINO: Jegličevo vino nam pomaga pri težavah s srcem. Vino si spomladi lahko pripravimo sami, in sicer dvolitrsko steklenico do vrha rahlo napolnimo s svežimi jegličevimi cvetovi in prelijemo z belim vinom. Cvetje mora biti prekrito z vinom. Steklenico pustimo rahlo zamašeno s plutovinastim zamaškom stati na soncu 14 dni. Pri težavah s srcem spijemo požirek tega vina. Srčni bolniki lahko na dan spijejo do 3 jedilne žlice tako pripravljenega vina.

JEGLIČEV SIRUP: Jegličev sirup pripravimo tako, da v steklen kozarec izmenično nalagamo plast cvetov in plast sladkorja (ali kristaliziran med). Potem kozarec pokrijemo s krpo in postavimo na sonce. Tako pripravljeno zmes pustimo 3 tedne, da se sladkor utekočini. Precedimo čez gazo ali gosto cedilo in natočimo v steklenice ter hranimo v hladnem, temnem prostoru.
SPOMLADANSKA SOLATA: Za solato uporabimo liste in cvetove navadne trobentice, ki jih primešamo regratovi ali drugi spomladanski solati poleg cvetov vijolice.

SIRUP PROTI KAŠLJU: Lahko pa jegličeve cvetove dodamo npr. v timijanov sirup ali sirup iz smrekovih vršičkov in tako narejen sirup uživamo pri kašlju 3-krat na dan po eno jedilno žlico.