Prijava
Asertivnost je beseda, ki deluje na prvi pogled precej nenavadno, vendar gre za idejo, ki v resnici ni pretirano kompleksna. V osnovi gre za sposobnost izražanja svojih stališč in potreb, torej za postavljanje zdravih meja, ki preprečujejo, da bi vas drugi izkoriščali ali poniževali. Asertivnosti ne smemo zamenjevati z agresivnostjo. Oseba, ki je asertivna, se postavi zase, pri tem pa poskuša upoštevati tudi tuje želje in potrebe, medtem ko agresivna oseba razmišlja izključno o sebi. Tako je asertivnost povezana z odločnostjo, toda ne na račun empatije, medtem ko je agresivnost pogosto tesno prepletena s sebičnostjo, ustrahovanjem in teptanjem pravic drugih oseb.
Če imate težave z asertivnostjo, lahko to vpliva na različna področja v vašem življenju – od dela do osebnih odnosov. Tako je zelo pomembno, da vlagate energijo v to, da postanete bolj asertivni. Pri tem si lahko pomagate s spodnjimi nasveti …
1. Osnova asertivnosti je zdrava samozavest
Asertivnost in samozavest sta tesno prepleteni. Če niste samozavestni, boste namreč težko asertivni. Pomembno je, da se čim pogosteje opomnite, kakšen je vaš doprinos v določenih okoljih, predvsem pa na to, da si zaslužite biti spoštovani in cenjeni v vseh okoliščinah. Pomagate si lahko tudi s pozitivnimi afirmacijami. Pogosteje ko jih boste ponavljali, lažje se bodo ta sporočila usidrala v vašo zavest.
2. Ne bojte se reči ne
Osebe, ki niso asertivne, pogosto sprejmejo preveč zadolžitev, zato so nenehno pod stresom. Pomembno je, da zelo dobro razmislite, kakšne so vaše realne zmožnosti. Ko vas naslednjič nekdo prosi za nekaj, kar očitno presega vaše časovne ali mentalne kapacitete, vljudno povejte, da mu žal ne morete ustreči.
3. Izogibajte se pretiranemu okolišenju
Čeprav je seveda zaželeno, da ste pri izražanju svojih potreb in omejitev karseda vljudni, pazite, da vljudnost ne bo prekrila osnovnega sporočila. Če bodo vaši odzivi pretirano neodločni, zaviti v celofan vljudnostnih fraz, drugi morda niti ne bodo razumeli dobro, kaj jim sporočate. Morda se vam zdi, da drugi ignorirajo vaše želje in potrebe, vendar je povsem mogoče, da je vaša komunikacija tako nejasna, da niti ne razumejo, kaj želite.
4. Pojasnjujte samo toliko, kot je nujno
Pogosta past, v katero se ujamejo osebe, ki imajo težave z asertivnostjo, je pretirano pojasnjevanje svojih odločitev. Tudi če vam na primer uspe reči ne, lahko začutite potrebo, da na dolgo in široko pojasnite svojo odločitev. Tako se lahko zapletete v razglabljanje o razlogih, kar lahko drugi razumejo kot priložnost, da vas prepričajo, da je tisto, kar želijo od vas, vendarle izvedljivo.
5. Ozavestite, da nimate neposrednega vpliva na obnašanje drugih oseb
Na novo pridobljena asertivnost bo zagotovo naredila vtis na ljudi, s katerimi ste v pogostih stikih. Večina vas bo precej bolj spoštovala in upoštevala, vendar morate računati tudi na malce manj prijetne odzive. Pomembno je, da ostanete pri tem mirni in da se opomnite, da ne morete neposredno vplivati na dejanja in besede drugih.
Eden od osnovnih napotkov strokovnjakov, ki se ukvarjajo z asertivnostjo, je, da moramo določeno sporočilo ponavljati toliko časa, dokler ne bo slišano. Čeprav se vam morda zdi, da ste nekaj ponovili že neštetokrat, ne obupajte. Ko vas na primer nekdo ponovno prosi za nekaj, preprosto ponovite svoj prvi odgovor – po potrebi tudi večkrat zapored.
7. Bodite empatični
Kot smo omenili, asertivnost ni enaka agresivnosti. Čeprav je pomembno, da ste odločni in da ne odstopate od svojega osnovnega stališča, če bi morali pri tem zatreti lastne potrebe, bodite pozorni tudi na občutke drugih. Poskušajte ubesediti njihovo pozicijo. Drugi bodo tako lažje razumeli, da vaša odločitev ni posledica zlobe, nepripravljenosti priskočiti na pomoč v stiski ali brezbrižnosti, ampak da obstajajo objektivne omejitve, zaradi katerih nekaj ni izvedljivo.
