Naravna domača lekarna

Bodi Eko
-
0

Nekatere zdravstvene težave so v jesenskem in zimskem obdobju bolj izrazite. Kašljanje, smrkanje, kihanje in hripavi glasovi nas spremljajo vsepovsod. Nekaj dni oddiha je najboljše zdravilo, ki pa si ga marsikdo ne privošči. Veliko raje sežemo po kakšnem lekarniškem pripravku.

Zatekamo se tudi k naravnim zdravilom, vendar moramo biti tudi pri njihovi uporabi previdni. Kadar se zdravimo sami, bodimo preudarni.

Ravnajmo preventivno. Takšno navodilo se zdi skoraj odveč, vendar je nedvomno res, da skrb zase najprej zahteva upoštevanje zdravega načina življenja. Poskrbimo za zdravo življenjsko okolje, zdravo prehrano, telesno dejavnost, obvladovanje stresa in zmernost pri alkoholu.
Bodimo pripravljeni. Pri roki imejmo sredstva, ki jih potrebujemo, če se pojavijo težave, ko je  treba takoj ukrepati. Vedno naj bo pri roki naravna domača lekarna.
Čistoča je pomembna. Če se urežemo ali odrsamo, poskrbimo za čistočo. Kožo umijemo z milom, ki vsebuje sivko (Lavandula angustifolia) ali olje čajevca(Melaleuca alternifolia); druga možnost je, da rano neposredno očistimo z antiseptičnimi pripravki. Čistoča omogoča hitrejše celjenje in zmanjšuje nevarnost okužbe.
Opazujmo se. Nadzirajmo zdravljenje oziroma celjenje in bodimo pozorni na znake, ki pomenijo, da zdravljenje ne poteka dobro. Okužba, oteklina, omotica, slabost, bolečine: vse to so simptomi, ki lahko napovedujejo zaplet oziroma poslabšanje. Če se pojavijo takšne težave, brez oklevanja obiščimo zdravnika.
Poglejmo nekaj možnih načinov lajšanja težav.

Domača lekarna

Prehladi

Naravna alternativa. Raziskave so pokazale, da pri prehladu učinkovito pomagajo dve naravni snovi: vitamin C in ehinaceja (ameriški slamnik). Obe je treba vzeti takoj ob znakih prehlada. Spodbujata imunski sistem in mu pomagata premagati viruse.
Druge rešitve. Za olajšanje kašlja pijemo čaj iz sleza (Althaea officinalis) in gladkega bresta (Ulmus rubra). Za utekočinjenje sluzi pripravimo zeliščno paro: skodelici vrele vode dodamo osem kapljic eteričnega olja evkaliptusa (Eucalyptus globulus). Ko se para nekoliko ohladi, se nagnemo nad posodo, pokrijemo čez glavo z brisačo in globoko dihamo. Pazimo, da se ne opečemo!

Vnetje oči

Konvencionalni način. Kapljice proti pordelosti oči, ki so na prodaj v lekarnah, ponavadi vsebujejo snovi, ki ožijo žile in tako zmanjšajo ali odpravijo pordelost. Toda če jih uporabljamo večkrat na dan, se žilice nanje privadijo in oči so potem rdeče, tudi ko kapljic ne uporabimo.
Homeopatska alternativa. Kot naravno pomoč pri vnetju oči svetujejo kapljice s homeopatskim pripravkom smetlike (Euphrasia). Ker morajo biti vse kapljice za oči sterilne, jih ne smemo pripravljati doma, temveč jih je treba poiskati v (homeopatski) lekarni, a v Sloveniji jih v lekarnah še ne prodajajo. Lahko pa si iz smetlike skuhamo čaj in si z njim pripravimo obkladke za vnete oči.
Druge rešitve. Dolgotrajno delo z računalnikom je pogosti vzrok pordelih oči. Med takšnim delom pogosto mežikamo, vsakih 20 minut pogled za nekaj časa odvrnimo od zaslona, da se bodo oči spočile.

Ameriški slamnikGripa

Konvencionalni način. Zdravila proti prehladu večinoma zgolj prikrijejo simptome bolezni, ne da bi ublažili njeno izrazitost in ne da bi jo skrajšali. Poleg tega povzročajo stranske učinke, na primer zaspanost in suha usta.
Homeopatska alternativa. Leta 1989 je britanska raziskava ugotovila, da je po gripi okrevalo v dveh dneh precej več tistih bolnikov, ki so jemali homeopatsko zdravilo Oscillococcinum, kot tistih, ki ga niso.
Druge rešitve. Gripo pomagajo premagovati tudi domača zdravila, kot so ehinaceja, bezgov in šipkov čaj ter naravni C vitamin.

Migrena

Konvencionalni način. Farmacevtski pripravki proti migreni ponavadi vsebujejo ibuprofen ali acetilsalicilno kislino. Ti zdravili proti bolečinam sta lahko nevarni, če ju jemljemo dolgoročno, ker lahko poškodujeta prebavila in povečata nevarnost za nastanek razjed na želodcu.
Naravna alternativa. Kot kažejo izkušnje, je uspešna trojna kombinacija bolhača, magnezija in riboflavina (vitamina B2). Vendar traja dolgo, preden začnejo pomagati; da se pokažejo učinki, jih je treba jemati od štiri do šest tednov.
Druge rešitve. Pogosti vzrok migren so alergije na hrano.

Kdaj k zdravniku

  • Prehladi. Z zdravnikom se pogovorimo, kadar prehlad traja več kot 10 dni, če občutimo bolečine v predelu obnosnih votlin ali usekujemo veliko zelene ali rumene sluzi. Pred sedmim letom pa, če traja dva dni.
  • Vnetje oči. Če poleg vnetja občutimo tudi globoko bolečino v očesu ali spremembe vida, brez odlašanja k zdravniku.
  • Gripa. K zdravniku moramo, če simptomi trajajo več kot štiri dni ali se slabšajo.
  • Migrena. Pojdimo k zdravniku, če nikdar nismo imeli migrene in smo nenadoma doživeli hud glavobol.

Noni – sadež življenja za boljše zdravje

Bodi Eko
-
0
Noni – sadež življenja za boljše zdravje

Ko slišite za sadež noni, se morda sprašujete, kaj pravzaprav je in zakaj je ta sadež postal tako priljubljen med ljubitelji naravne medicine. Ali veste, da noni velja za čudežno rastlino, ki ima v tradicionalni medicini izjemno dolg seznam koristnih učinkov? Morda je pravi čas, da podrobneje spoznate to čudovito sadje in ugotovite, kako vam lahko pomaga izboljšati vaše zdravje.

Tudi na našem trgu je že nekaj časa mogoče kupiti sok iz sadeža noni, ki mu  pripisujejo neverjetno moč delovanja na zdravje človeka. Nekateri sadež noni opisujejo tudi kot čudežno naravno zdravilo, kot vrelec mladosti, ki naj bi pomagal pri številnih obolenjih. Pa je vse to res?

To se je spraševal tudi dr. Jürgen Weihofen iz Nemčije, ki se je lotil podrobnejše raziskave o tem ‘čudežu’. Zbral je vse razpoložljive podatke iz številnih raziskav o ‘indijskem murvovcu’ in jih leta 2004 objavil v knjigi z naslovom Noni (pri nas jo je v prevodu izdala založba Mavrica). Iz nje strnjeno povzemamo njegove ugotovitve.
Domovina nonija so polinezijski otoki v Tihem oceanu.

Kaj je sadež noni?

Noni (Morinda citrifolia) je tropska rastlina, ki izvira iz jugovzhodne Azije in pacifiških otokov. Čeprav je morda na prvi pogled neprivlačen in nenavadnega vonja, je sadež noni pravi zaklad, ko govorimo o njegovih zdravstvenih koristih. Ljudje ga cenijo že tisočletja, predvsem v Polineziji, kjer so ga uporabljali za zdravljenje številnih bolezni in krepitev splošnega zdravja.

Sadež je običajno zelen, ko dozori, pa postane rumenkast ali belkast. Njegova notranjost je mehka in vsebuje številna semena. Čeprav okus nonija ni prav prijeten – mnogi ga opisujejo kot grenak in neprijeten – je njegov vpliv na zdravje tako močan, da mnogi ljudje vsakodnevno uživajo njegov sok ali v obliki kapsul.

Sadež noni

Kako noni vpliva na zdravje?

Noni se pogosto imenuje čudežni sadež zaradi številnih koristi, ki jih prinaša za zdravje. Zdravilne učinkovine v noniju so izjemno močne in pomagajo pri boju proti številnim boleznim ter izboljšujejo splošno počutje. Tu so glavne koristi nonija:

  • Krepitev imunskega sistema: Noni vsebuje snovi, ki spodbujajo delovanje imunskega sistema, kar omogoča telesu, da se lažje bori proti boleznim in okužbam.
  • Protivnetni učinki: Uživanje nonija lahko pomaga pri zmanjševanju vnetij v telesu, kar je še posebej pomembno pri kroničnih boleznih, kot sta artritis in revmatizem.
  • Izboljšanje prebave: Noni pomaga uravnavati prebavo in deluje kot naravni prebavni tonik, ki spodbuja delovanje prebavnega sistema.
  • Pomoč pri bolečinah: Noni deluje kot naravni analgetik in lahko lajša bolečine, ne da bi povzročal stranske učinke, ki so značilni za številna zdravila proti bolečinam.

Zdravilne lastnosti nonija

Sadež noni je prava zakladnica zdravilnih snovi, med katerimi izstopajo vitamini, minerali, antioksidanti in encimi. Tu so nekatere najbolj opazne zdravilne lastnosti nonija:

  • Antioksidanti: Noni je bogat z antioksidanti, ki ščitijo celice pred poškodbami prostih radikalov in pomagajo pri upočasnjevanju staranja.
  • Skopoletin: Ta snov pomaga pri uravnavanju krvnega tlaka in deluje protivnetno.
  • Xeronin: Pomaga pri obnavljanju celic in deluje kot naravni zdravilni tonik.
  • Vitamin C: Noni je odličen vir vitamina C, ki krepi imunski sistem in pomaga pri zaščiti pred okužbami.

Kako se uporablja noni?

Noni lahko uživate na več načinov, odvisno od vaših preferenc in potreb. Najbolj priljubljena oblika je noni sok, ki ga lahko pijete samostojno ali ga dodate v smoothije in druge pijače. Noni je na voljo tudi v obliki kapsul, ki vsebujejo koncentriran izvleček sadja.

Poleg tega lahko noni uporabljate tudi v kozmetiki za nego kože, saj ima številne blagodejne učinke na kožo in pomaga pri zdravljenju aken, ekcemov ter drugih kožnih težav.

Noni sok

Noni sok: Koristi in uporaba

Noni sok je najbolj priljubljen način uživanja nonija, saj ohranja vse koristne snovi in ga je enostavno vključiti v vsakodnevno rutino. Sok nonija ima močan okus, ki ni vedno po godu vsakomur, zato ga mnogi ljudje mešajo z drugimi sadnimi sokovi ali dodajajo v smoothije.

Koristi uživanja noni soka vključujejo:

  • Povečanje energije: Redno uživanje noni soka lahko izboljša vašo raven energije in zmanjšuje občutek utrujenosti.
  • Razstrupljanje telesa: Noni sok spodbuja izločanje toksinov iz telesa in podpira zdravje jeter.
  • Izboljšanje zdravja srca: Sok nonija lahko pomaga znižati krvni tlak in izboljša delovanje srčno-žilnega sistema.

Od kje ne noni prišel v Evropo?

Domnevajo, da so noni tja zanesli prvi naseljenci, ki so tja pripluli iz Indije. Od tod tudi najverjetneje izvira ime noni te grmovnice v angleškem in nemškem jeziku – indijski murvovec. Botanično pa imenujejo rastlino Morinda citrifolia (prvi del imena tudi kaže na indijsko poreklo, drugo ime pa naj bi rastlina dobila, ker so njeni listi podobni listom limonovca) in raste samo v tropih. Raste kot grm, ki pa lahko doseže tudi do osem metrov višine in je podoben pravemu drevesu. Rastlina se zelo hitro zasadi in dobro uspeva na preperelih magmatskih območjih. Prst, nastala iz lave, je bogata z rudninami in daje rastlini vse kar potrebuje za zdravo rast. Ne ogrožajo je škodljivci, zato ni potrebno uporabljati sredstev za njeno zaščito.

Zanimivo je tudi, da je plod na rastlini prej kot cvet, saj cvetovi  rastejo iz plodu. Tako so na isti veji zeleni in zreli plodovi ter cvetovi. Barva sadežev noni se med dozorevanjem spreminja od zelene do rumene in do povsem bele, ko je sadež zrel. Tak sadež hitro pade na tla in razpade v nekaj dneh. Sadeži dozorijo v osemindvajsetih dneh. Noni obirajo neprenehoma, saj sadeži zorijo vse leto.

Noni

Noni in zgodovina

Noni so že pred dva tisoč leti v Polineziji, na Kitajskem, v Indiji … uporabljali kot barvilo in zdravilno sredstvo. Veliko je izročil o koristi nonija v tradicionalnem ljudskem zdravilstvu, žal pa so se mnoga izgubila s prihodom zahodne civilizacije na ta območja. Nekateri ta grm imenujejo kar drevo življenja. Poleg plodov so uporabne še korenine, skorja, listi in cvetovi. Med polinezijskimi ljudstvi, ki še vedno živijo tesno povezana z naravo, velja morinda za pomembno rastlino. Imajo jo za dar duhov, ki jim ponujajo pomoč pri lajšanju in zdravljenju njihovih težav. Po nasvetih kahun (havajskih zdraviteljev) je uporaba nonija neomejena, dober je tako za zdravljenje kot za ohranitev zdravja.

Prve znanstvene raziskave o noniju pa so opravili v petdesetih letih prejšnjega stoletja. N. Morty (leta 1960) in H.Jenkins  (leta 1970) sta dokazala, da noni znižuje krvi tlak. Novejše raziskave so se začele leta 1985, ko je svoja spoznanja objavila v knjigi prof. dr. Isabella A. Abbott iz botaničnega inštitua univerze Hawaii. V njej je opisala tradicionalno uporabo nonija pri težavah z želodcem in črevesjem, artritisu, zvinih, menstrualnih težavah, perevisokem krvnem tlaku in tudi raku. Sledile so številne raziskave (od leta 1993 do 1995), da bi potrdile ali ovrgle njene ugotovitve in o zdravilnih učinkih nonija odkrile še kaj novega.

Skupina japonskih raziskovalcev je pod vodstvom dr. Umezawe leta 1994 objavila izsledke raziskave na celicah, okuženih z virusom HIV, in ugotovila, da antrakinon, izoliran iz nonija, upočasni razkroj okuženih celic. Izsledki raziskave na univerzi Hawaii, o vplivu nonija na previsok krvni tlak, so dokazali, da snov skopoletin poveča prepustnost drobnih žilic za kri. To je potrdila tudi raziskava na Stanford University, UCLA v Kliforniji in na Union Collegeu v Londonu. Leta 1995 pa so na francoski univerzi Metz ugotovili, da noni deluje tudi protibolečinsko in da blaži bolečine v osrednjem delu možganov.

Moč delovanja je le za 25 odstotkov manjša kot pri morfijevem sulfatu in pomembno je, da zaradi nonija človek ne postane odvisen. O medsebojnem učinkovanju raznih snovi v noniju pa še vedno marsikaj ni pojasnjeno. Zagotovo pa drži, da so v soku nonija našli več kot 150 elementov in da noben drug naravni sok ne vsebuje toliko različnih snovi. Pomembno je, da sadeže oberejo pravočasno, ko se iz temnozelenega obarvajo svetlozeleno. Iz sadežev nonija pridobivajo sok z iztiskanjem, iz katerega pridobivajo tudi noni v prahu. Sok vsebuje 88 odstotkov vode, ostalo pa so pomembne učinkovine. Zaradi njegove obstojnosti mu morajo dodati konzervanse ali ga pasterizirati. Sirast okus nonija pa se ohrani tudi v soku, zato ga mešajo z drugimi sokovi, da ga prekrijejo.

Nespametno pa bi bilo pričakovati, da bi z enim sami sadežem pozdravili vse bolezni! Dr. Jürgen Weihofen navaja, da moramo zdravje razumeti kot dinamičen proces, občutljivo in spreminjajoče se ravnotežje, na katerega vpliva veliko dejavnikov, zunanjih in v človeku samem. Naravna zdravila in prehranska dopolnila pa dajejo telesu, duši in duhu le spodbudo, da laže dosežejo ravnotežje – zdravje. Glede na vse raziskano pa je prepričan, da si lahko tudi z nonijem pomembno izboljšujemo zdravje.

Noni

Opozorilo

Nihče nam ne more odrekati pravice, da se zdravimo sami. Ker pa sami ne moremo in ne znamo oceniti vseh posledic svoje odločitve, moramo pri vsakršni taki odločitvi na pogovor k svojemu zdravniku, da nas na morebitne posledice opozori.

Noni sok naj ne uživajo:

  • bolniki po presaditvi organov (zaradi vpliva nonija na imunski sistem lahko pride do zavrnitve organa);
  • ljudje, ki so alergični na citruse;
  • ledvični bolniki, ki hodijo na dializo;
  • pri kemoterapijah;
  • nosečnice in doječe matere, naj se o pitju nonija posvetujejo z zdravnikom;
  • diabetiki morajo upoštevati količino sladkorja v soku; 

Dovoljenje za uvoz

V ZDA so noni leta že 1943 uvrstili na seznam varnih živil, v Evropski uniji pa ga od 15. maja1997 ni bilo mogoče kupiti, zaradi uredbe št. 258/97 o tako imenovanih novih živilih. Za vsa taka živila je bilo treba najprej dokazati, da jih je varno uporabljati in mednje so uvrstili tudi izdelke iz nonija. Uvozniki so v Bruslju štiri leta vodili postopek, da bi pridobili dovoljenje za uvoz in prodajo na trgih Evropske unije. Uspelo jim je leta 2003. Od tedaj si lahko vsi ponudniki nonija pridobijo dovoljenje – potrdilo, da izdelki iz nonija ustrezajo viskoko postavljenim standardom o vsestranski neškodljivosti živil.

Ste vedeli, da je krompir strupena rastlina?

Bodi Eko
-
0

Krompir spada med najbolj priljubljena živila na svetu, pridelajo ga približno 300 milijonov ton na leto. Težko je verjeti, da krompir kot pripadnika rodu razhudnikov (Solanum) pravzaprav lahko uvrstimo med strupene rastline. Zdravju so lahko škodljivi predvsem kaleči gomolji, v katerih nastaja alkaloid solanin.

O strupenosti rodu Solanum v literaturi ne preberemo prav veliko. V nasprotju s sorodnicami iz rodov Atropa, Brugmansia in Datura nekatere rastline iz rodu razhudnikov zelo dobro poznamo, jih uporabljamo v prehrani in le redko pomislimo, da so morda celo strupene. Razhudniki ne vsebujejo atropina in skopolamina, zato jih ljudje ne morejo zlorabljati v ‘rekreativne’ namene, kot takšno rabo cinično poimenujejo Američani. Spojina, ki je vzrok za občasne zastrupitve in tudi zato, da pri nekaterih vrstah razhudnikov uživamo le nekatere rastlinske dele (plodove, gomolje), so steroidni alkaloidi.

V nekaterih vrstah nastopajo spojine, kot sta soladulcidin in tomatidin, v drugih pa solanin. Zanimivo je, da se vsebnost strupenih snovi med rastjo in dozorevanjem plodov v rastlinah lahko zelo spreminja. Za paradižnik (Lycopersicon lycopersicum), ki sicer spada v drug rod, vendar pa še vedno v družino razhudnikovk, je značilno, da so nezreli plodovi neužitni, v zrelih pa ni več sledov o alkaloidih! To je tudi razlog, da take uporabljamo v prehrani. V Južni Ameriki uživajo tudi plodove vrste Solanum melongena, pa tudi nekaterih drugih vrst tega rodu. Nekateri avtorji trdijo, da naj bi načeloma zreli plodovi ne vsebovali alkaloidov, žal pa to ne drži.

Strupen krompir

Nevarno kaljenje

Pojasnimo, kako je s krompirjem. V kuhinji velja, da postan krompir ni zdrav, a pravega vzroka za takšno prepričanje ni. Solanina v gomoljih praviloma skoraj ni. Škrob pa predstavlja enega bistvenih virov ogljikovih hidratov v prehrani. Uživanje postanega krompirja nas torej ne bo ugonobilo.

Vsebnost alkaloida solanina je v posameznih delih krompirja različna. Največ ga vsebujejo kali, med 200 in 1700 miligrami na 100 gramov, sledijo cvetovi (220 do 570 miligramov na 100 gramov), v plodovih in zelenih delih (stebla listi) pa ga je do 100 miligramov na 100 gramov. Tudi v gomoljih ga je lahko med 1 in 15 miligramov na 100 gramov. Če so gomolji nepravilno skladiščeni in izpostavljeni svetlobi, se lahko vsebnost solanina poveča tudi do strupenega odmerka (okrog 35 miligramov na sto gramov). Nekateri avtorji navajajo, da akutno zastrupitev pri odraslem človeku lahko povzroči že 20 do 25 miligramov solanina. Pomembno je vedeti, da v kalečih gomoljih pride do močne proizvodnje solanina, zato so lahko zdravju škodljivi. Včasih imajo takšni gomolji grenak okus, vendar ne vedno. Olupljeni in kuhani so manj škodljivi, saj z lupljenjem in odlivanjem vode, v kateri smo jih kuhali, odstranimo večino alkaloidov. Uživanje kalečih gomoljev seveda odsvetujemo. Zastrupitve s krompirjem so pri ljudeh znane predvsem zaradi uživanja ozelenelih in kalečih gomoljev. Pogosto se tudi zgodi, da do zastrupitve pride zaradi bakterijske okužbe (s salmonelo) ali okužbe z mikotoksini (zaradi plesni). Znaki so podobni, zato je včasih nejasno, kaj je pravzaprav povzročilo zastrupitev.

Grenkoslad

Rastlini, ki vsebujeta sorodne alkaloide in rasteta v Sloveniji, sta še grenkoslad (Solanum dulcamara) in pasje zelišče (Solanum nigrum). Grenkoslad je polgrm, katerega steblo je plezajoče in lahko doseže višino do dveh metrov. Ima rdeče plodove (jagode), ki so na enem delu nekoliko zašiljene. V starejših virih so omenjeni primeri, ko naj bi 10 jagod umorilo enajstletnega dečka, peščica jagod v drugem primeru pa štiriletnega fantiča. Po drugi plati pa so v 23 letih v centru za zastrupitve v Berlinu zdravili 137 primerov zastrupitve s plodovi grenkoslada. Od teh je bilo le 13 primerov takšnih, kjer so se pojavili znaki zastrupitve – v glavnem bruhanje in bolečine v želodcu. Zanimivo je tudi, da se v Evropi pojavljata dva tipa grenkoslada, glede na strupene alkaloide: zahodnoevropski, ki vsebuje tomatidenol, in pa vzhodnoevropski, ki vsebuje soladulcidin.

Glede na podatke so zastrupitve pričakovane po zaužitju 10 jagod, smrtni odmerek pa naj bi bilo kar 200 jagod grenkoslada. Podatka sta seveda relativna, vse je odvisno od zrelosti, vsebnosti alkaloidov v rastlini, telesne mase zastrupljenega in tega, kako hitro pride do bruhanja, ki odstrani strupeno vsebino iz želodca. Značilnost zastrupitve je tudi, da alkaloidi solaninskega tipa močno vzdražijo sluznico prebavnega trakta in tako tudi povečajo prehod strupa v kri.
Druga zanimiva rastlina iz tega rodu je pasje zelišče, o katerem pa bomo več zapisali v naslednji številki Zdravja.

Krompir

Znaki zastrupitve z razhudniki

Simptomi, ki se pojavijo štiri do 19 ur po zaužitju rastline z alkaloidi:

  • pekoč občutek v žrelu
  • glavobol
  • utrujenost
  • slabost
  • bruhanje
  • bolečine v trebuhu
  • močna driska
  • tudi povišana temperatura in motnje krvnega obtoka

Pri hujših zastrupitvah lahko draženje na bruhanje in driska trajata od tri do šest dni! Spremljajo ju znaki, kot so omotica, občutek strahu, težave z dihanjem in motnje srčnega ritma, opisujejo tudi motnje vida in krče. Smrtni primeri zaradi zastrupitve s solaninskimi alkaloidi so zelo redki.

Preberite si tudi, kakšne so posledice zastrupitve s hrano.

Rezervirajmo si jabolčni dan

Bodi Eko
-
0

Slovenci pojemo na teden povprečno dva do tri jabolka oziroma 30 do 40 kilogramov na leto. Veliko premalo, če pomislimo na vse njegove prednosti pri ohranjanju našega zdravja, vitkosti in lepote. Jabolko je odlično tudi za razstrupljanje in čiščenje organizma. Prav nič narobe ne bi bilo, če bi si en dan v tednu privoščili dieto s tem odličnim zdravilnim sadežem, ki nas nahrani in hkrati ne redi.

Jabolka

V Sloveniji pridelamo dovolj kakovostnih jabolk, zato je skrajni čas, da jih začnemo bolj redno uživati in bolj ceniti. V zrelem sadežu je veliko vitaminov A, B in C, mineralov (predvsem cinka), balastnih snovi (topni lignin in netopna celuloza), čreslovin, sladkorja, organskih kislin in 85 odstotkov vode.

Po mnenju strokovnjakov za prehrano je najbolje uživati jabolko ob koncu obroka (namesto posladka), pol do eno uro pred obrokom, pa tudi med samimi obroki, zlasti pri hujšanju. V času, ko si običajno privoščimo dopoldansko ali popoldansko malico, večerni prigrizek ob televizorju ali kaj podobnega, lahko močan občutek lakote premagamo oziroma potešimo prav z jabolkom.

Zaradi izvrstnega okusa ga je mogoče kombinirati tudi z ostalim sadjem in zelenjavo ter z drugimi jedmi (slanimi in sladkimi). Ker vsebuje veliko pektina in celuloze, ugodno deluje na prebavila, krepi peristaltiko in zavira vsrkavanje hranilnih snovi. Kot sadež z obilico pektinov je primeren tudi za sladkorne bolnike in tiste, ki imajo povišane krvne lipide.

Zdravilo za vse

Zaprtje

Jabolko je najboljše naravno zdravilo za uravnavanje iztrebljanja pri zaprtju. Zelo pomaga, če vsak dan na tešče zaužijemo enega do dva sadeža. Namesto svežega jabolka lahko uživamo tudi posušene jabolčne krhlje, namočene v vodi (z vodo vred).

Driska

Ponudimo sveža nastrgana jabolka, ki že nekoliko porjavijo (oksidirajo). Celo pri hudih oblikah driske, pri paratifusu, griži, je po uživanju svežih naribanih jabolk moč opaziti zmanjšanje sluzi in krvi v blatu.

Črevesno vnetje

Zaradi vsebnosti vitamina C in sadnih kislin, jabolka služijo za razkuževanje črevesja, krepijo njegovo sluznico (razbremenijo presnovo), vsebujejo veliko kalija, cinka …

Nabiranje jabolk

Sladkorna bolezen

Zrela jabolka vsebujejo fruktozo, sladkor, ki ga lahko celice vsrkajo brez uporabe inzulina.

Povečani krvni lipidi

Pektin kot pomembna sestavina jabolk vpliva na znižanje nevarnega LDL holesterola in na hkratno zvišanje ‘dobrega’ HDL holesterola. Snovi v sadežu vplivajo tudi na encime maščobnega tkiva in vzpodbujajo razgradnjo odvečnih maščob v organizmu, s tem pa preprečujejo previsoko raven trigliceridov v krvi.

Gube

Jabolko vsebuje tudi polifenole, ki kot antioksidanti blokirajo proste radikale, sovražnike gladke in napete kože, in to predvsem pri kadilkah in kadilcih.

Uživanje jabolk priporočamo tudi pri pomanjkanju cinka v organizmu, pri psihični in telesni preobremenjenosti, stresu, protinu, revmatizmu, bolezni jeter in ledvic, pri težavah z mokrenjem, pri edemih, visokem krvnem tlaku, migreni … Ljudska medicina priporoča uporabo obkladkov z jabolčnim kisom pri vnetjih in udarninah, kakor tudi za nižanje vročine.

Jabolko sodi v makrobiotiki med ‘jin’ živila, torej nevtralizira škodljivo kislost v organizmu in tako preprečuje degeneracijo in staranje. Pri uživanju jabolk le redkokdaj zasledimo alergični odziv organizma.

Jabolko koristi tudi koži – preprečuje nastajanje gub in pokanje kapilar, lasem vrača jakost, svežino, lesk, vitalnost in pospešuje njihovo rast. Nohtom povečuje prožnost in odpornost, preprečuje krhkost, pokanje, cefranje in lomljenje. Jabolka so tudi v kulinariki izredno uporabna.

Jabolčna juhaJabolčna juha

Sestavine za 4 osebe:

  • 500 g jabolk
  • vaniljina palčka
  • neškropljena pomaranča
  • 500 ml jabolčnega soka
  • 250 ml belega vina
  • 50 do 100 g sladkorja ( lahko zamenjamo s katerim izmed naravnih sladil)

Jabolka olupimo in odstranimo peščišče. Potem jih narežemo na tanke obročke. Vaniljino palčko oplaknemo pod hladno vodo in po dolgem razrežemo. Pomarančo dobro operemo, obrišemo in polovico lupine naribamo. V lonec nalijemo jabolčni sok, vino in 250 mililitrov vode, dodamo vaniljino palčko, pomarančno lupino in po okusu sladkor ter zavremo. Dodamo jabolka in kuhamo vse skupaj tri minute. Juhi primešamo pomarančni sok. Juho lahko ponudimo toplo ali hladno.

arhiv Zdravja

Bolečine v sklepih: Naravne naturopatske rešitve

Bodi Eko
-
0

Borovnice proti driski: Naravno zdravilo za prebavne težave

Jolanda Kramar
-
0
Borovnice proti driski: Naravno zdravilo za prebavne težave

Borovnice so že dolgo znane po svojih številnih zdravstvenih koristih. Poleg tega, da so okusne in hranljive, imajo borovnice tudi številne zdravilne lastnosti, ki jih lahko uporabimo za lajšanje različnih zdravstvenih težav. Ena izmed teh je njihova sposobnost, da pomagajo pri obvladovanju driske.

Kako borovnice pomagajo pri driski?

Borovnice so bogate s številnimi hranilnimi snovmi, ki so koristne za naše zdravje, pri obvladovanju driske pa so ključne nekatere specifične sestavine, ki jih najdemo v borovnicah.

1. Tanini

Borovnice vsebujejo visoke ravni taninov, ki so naravne spojine z adstringentnimi lastnostmi. Tanini pomagajo stisniti in posušiti tkiva v črevesju, kar lahko zmanjša vnetje in prepreči prekomerno izločanje tekočine. To pomaga utrditi blato in zmanjša pogostost odvajanja.

2. Pektin

Pektin je vrsta topnih vlaknin, ki jih najdemo v borovnicah. Pomaga absorbirati odvečno vodo v črevesju, kar pripomore k utrditvi blata. Poleg tega pektin deluje kot prebiotik, ki spodbuja rast koristnih bakterij v črevesju, kar lahko izboljša prebavo in zmanjša simptome driske.

3. Antioksidanti

Borovnice so bogate z antioksidanti, zlasti antocianini, ki dajejo borovnicam njihovo značilno modro barvo. Antioksidanti pomagajo zaščititi celice pred poškodbami prostih radikalov in zmanjšujejo vnetje v prebavnem traktu. To lahko pomaga pomiriti razdraženo črevesje in olajša simptome driske.

4. Vitamini in minerali

Borovnice vsebujejo vitamine, kot so vitamin C, vitamin K in vitamin A, ter minerale, kot sta kalij in magnezij. Ti hranilni elementi podpirajo splošno zdravje prebavnega sistema in pomagajo pri okrevanju po epizodah driske.

Prva pomoč pri driski na dopustu

Poletje je čas dopustov, počitnic in krajših ali daljših popotovanj, kjer se nam pogosto zgodijo prebavne težave, ponavadi v obliki akutne driske. Poleg aktivnega oglja si lahko na poti pomagamo tudi s pripravki iz zdravilnih rastlin. Ena od njih je borovnica. Akutna driska običajno traja tri do štiri dni, pogosto je povezana z bakterijsko okužbo. Kronična diareja pa traja dolgo (dalj kot štiri tedne) in je pogosto posledica kronične bolezni (Chronova bolezen, ulcerozni kolitis). Zdravilne rastline imajo pomembno vlogo pri zdravljenju akutne in kratkotrajne diareje.

Naravna pomoč

Najpogosteje uporabljamo zdravilne rastline, ki vsebujejo čreslovine. Za te snovi je značilno, da obarjajo beljakovine. Ko jih nanesemo na sluznico, se čreslovine vežejo s površinskimi proteini v tanko plast, ki naj bi preprečevala draženje živčnih končičev v črevesni steni in tudi preprečevala absorpcijo toksinov iz črevesa v kri. Domneva je verjetna, ni pa še nedvoumno potrjena. Seveda vse čreslovine niso primerne, saj nekatere lahko neugodno delujejo na sluznico zgornjih prebavil in povzročijo bruhanje.

Naslednja pomembna zadeva je, da mora biti čreslovina odporna na učinek želodčnega soka. Zato uporaba izvlečkov oziroma poparkov iz hrastove skorje, ene najbolj znanih čreslovinskih drog, ni primerna. Čreslovine iz hrastove skorje močno dražijo sluznico želodca, poleg tega pa jih želodčna kislina razgradi in ni popolnoma jasno, če produkti razgradnje delujejo v debelem črevesu. V manjših količinah pa jo še vedno dodajajo zdravilnim čajem proti driski.

Za lajšanje driske uporabljamo zdravilne rastline, ki vsebujejo katehinske čreslovine. Takšne rastline in njihove odmerke navajamo v preglednici. Za uporabo pri otrocih so primerni zlasti plodovi borovnic, ki jih enostavno žvečimo in so lahko v vsaki potovalni lekarni.

Posušene borovnice

Preberite tudi: Borovnice – slastni in zdravi sadeži iz gozda

Zeleni čaj

Učinkovine:
5 – 20 % čreslovin
2 – 5 % kofeina
1 % eteričnega olja (črni čaj)

Odmerek:
3 – 10 g

Opomba:
Pripravimo poparek, drogo namakamo vsaj 10 minut, da postane poparek.

Plodovi borovnice

Učinkovine:
5 – 10 % čreslovin

Odmerek:
20 – 60 g

Opomba:
Učinkoviti so suhi plodovi.

Korenina srčne moči

Učinkovine:
15 – 20 % čreslovin

Odmerek:
2 – 6 g posušene korenine

Opomba:
Pripravimo poparek.

Drugi nasveti za obvladovanje driske

Poleg vključitve borovnic v prehrano, lahko naslednji nasveti pomagajo pri obvladovanju driske:

  • Hidracija: Pijte veliko tekočin, da preprečite dehidracijo. Voda, zeliščni čaji in elektrolitske raztopine so dobre izbire.
  • Nežna prehrana: Izberite lahko prebavljiva živila, kot so banane, riž, jabolčna omaka in toast (prehrana BRAT), ki pomagajo utrditi blato.
  • Izogibajte se: Izogibajte se mastnim, začinjenim ali sladkim živilom, ki lahko dražijo črevesje.
  • Počitek: Poskrbite za dovolj počitka, da omogočite telesu, da si opomore.

Močan imunski sistem nas brani pred okužbami

Bodi Eko
-
0

Naša naravna obrambna moč peša tudi s starostjo, saj že po 40. letu pade na polovico ter se vse bolj zmanjšuje. Tako se hitreje razvijejo različne bolezni. Z oslabljeno obrambo organizma smo bolj ogroženi za nalezljive bolezni in raka, ki kot v začaranem krogu imunski sistem še dodatno zmanjšujejo. Kemoterapija in obsevanje pa ga dobesedno iztrošita, ko je organizmu najbolj potreben.

 

Imunski sistemImunski sistem tvorijo različne vrste celic, med njimi tudi naravne celice ubijalke, ki so pomembne, ker za razliko od ostalih belih krvničk delujejo neodvisno. Za prepoznavanje ali napad na tuje oziroma okužene celice ne potrebujejo posebnih usmeritev imunskega sistema. So  prva obrambna črta pred rakavimi in z virusi okuženimi celicami.

Ko krožijo po krvi in limfnem obtoku, je večina naravnih celic ubijalk nedejavnih, ko pa zaznajo tuje celice, postanejo zelo napadalne in jih poiščejo ter uničijo. Pri virusnih okužbah tako spodbujene  naravne celice ubijalke pomembno dvignejo obrambno moč organizma, počutje pa se hitro izboljša. Število naravnih celic ubijalk v krvi ni pravi pokazatelj učinkovitosti delovanja imunskega sistema, bolj pomembna je njihova dejavnost – tj. sposobnost naravnih celic ubijalk za prepoznavanje in vezavo na tuje celice.

Da bi ohranili zdravje, se moramo čim bolj izogibati vzrokom za zmanjševanje odpornosti organizma. Ne moremo uiti naravnemu procesu staranja, lahko pa vzdržujemo visoko raven imunske odpornosti. Ko  zbolimo, okrevamo z zdravili, a povsem nas pozdravi le zdravilna moč, ki jo imamo v sebi. Povečevanje imunske odpornosti je ključ za vzdrževanje zdravega življenja.

Preberite si, kako lahko okrepimo naš imunski sistem.

Vijolica – vonj pomladi, ki diši po zdravju

Bara Hieng
-
0
Vijolica – vonj pomladi, ki diši po zdravju

Ključni poudarki:

  • Dišeča vijolica (Viola odorata) vsebuje flavonoide, saponine in sluzi, ki lajšajo kašelj ter vnetja dihal.
  • Uporabna je pri težavah z ustno votlino, kožnimi vnetji, luskavico in razpokani koži.
  • V ljudskem zdravilstvu jo uporabljajo kot podporo pri zdravljenju raka dojk in pljuč.
  • Iz vijolice pripravljamo čaje, sirupe, tinkture, mazila ter kulinarične izdelke, kot so bomboni in marmelade.

Vijolica je pomladna rastlina, za katero le malo ljudi ve, da je lahko tudi zdravilna rastlina. S pomladjo nas razveselijo prve cvetlice, tudi drobna in dišeča vijolica. K nabiranju vijolice nas morda premamita že njen vonj in barva, a tudi njene zdravilne lastnosti nas lahko spodbudijo, da si rastlinico podrobneje ogledamo. Dišeča vijolica (Viola odorata) je trajna zel.

Gojenje in nabiranje vijolice

Vijolica Raste na vlažnih in senčnih krajih v zmernem podnebnem pasu po vsem svetu. Visoka je približno 10 do 15 centimetrov. Njeni bleščeče zeleni listi sestavljajo pritlično rozeto ob spodnjem delu dolgega in pokončnega cvetnega stebla. Mladi listi so sprva ledvičasti, nato postanejo srčasti in rahlo dlakavi. Od konca februarja do konca aprila se razcvetijo posamični vijoličastomodri do belkasti cvetovi in napolnjujejo ozračje z nežnim prijetnim vonjem.

Dišečo vijolico lahko gojimo tudi doma na vrtu. Razmnožujemo jo z delitvijo rastline, s semeni, ki jih posejemo spomladi, ali s potaknjenci, ki jih posadimo jeseni. Uspeva v vlažnih, dobro odcednih tleh na soncu, le poleti mora imeti tudi nekaj sence.

Vijolica za zdravje

V zdravilne namene je uporabna cela rastlina. Liste, cvetove in stebla nabiramo spomladi, korenine (koreninske poganjke) pa avgusta in septembra.

Nabiranje vijolic
Liste, cvetove in stebla dišeče vijolice nabiramo spomladi, korenine (koreninske poganjke) pa avgusta in septembra.

Vijolica vsebuje fenolne glikozide, saponine, flavonoide in rastlinske sluzi. V ljudskem zdravilstvu so dišečo vijolico uporabljali za zdravljenje bolezni dihal in črevesnih vnetij. Poznejše znanstvene raziskave so potrdile zdravilne moči njenih sestavin. Rastlina umirja vnetja, blaži bolečine in lajša izkašljevanje, zato jo uporabljamo za sproščanje sluzi v dihalnih poteh, zniževanje povišane telesne temperature in lajšanje bolečin nasploh. Njene blažilne sposobnosti izkoriščamo pri zdravljenju okužb v ustni votlini in nekaterih kožnih obolenj, na primer razpokane kože, izpuščajev in luskavice.

Vijolica: Zdravilna rastlina s tradicijo

V tradicionalnem zeliščarstvu vijolica velja celo kot dopolnilna pomoč pri zdravljenju nekaterih vrst raka, kot sta rak dojk in pljuč. Nedavne laboratorijske raziskave, izvedene na Švedskem, dopuščajo domnevo, da pri zdravljenju raka dejansko pomaga, saj rastlina vsebuje nekatere spojine, ki kažejo preprečevalne učinke na rast tumorjev. Šele nadaljnje raziskave bodo lahko potrdile upravičenost tradicionalne uporabe.

Uporaba vijolice: Od obkladka do bombona

Iz dišečih vijolic lahko naredimo vse, od obkladkov, poparkov, sirupov in tinktur do piškotov – v »mestu vijolic«, francoskem Toulousu, izdelujejo iz njih celo bombone in marmelado.
Proti otekanju sluznic v dihalih uživamo poparek, sirup ali tinkturo na osnovi dišeče vijolice.

  • POPAREK pripravimo tako, da žličko posušenih cvetov prelijemo s skodelico vrele vode. Pokrijemo, počakamo 10 minut in precedimo. Popijemo tri skodelice na dan.
  • SIRUP pripravimo tako, da v kozici segrevamo 100 gramov posušenih cvetov, 500 gramov sladkorja in 300 gramov vode. Ko mešanica zavre, jo odstavimo z ognja in ohladimo. Vzamemo po žlico dvakrat ali trikrat na dan po jedi.
  • TINKTURO (1 : 4 v 25-odstotnem alkoholu) jemljemo trikrat na dan, in sicer tako, da vzamemo po jedi 20 kapljic z malo vode.
  • KREME IN MAZILA, ki vsebujejo tri odstotke dišeče vijolice, nanašamo na prizadeti predel, kot so razpokana koža in razpokane bradavice na dojkah.

O strupenosti vijolice ne poročajo. Veliki odmerki pripravkov, ki vsebujejo korenino dišeče vijolice, pa lahko povzročijo bruhanje. Če ste noseči ali dojite, je ne uporabljajte.

Dragoceno eterično olje vijolice

Iz dišeče vijolice pridelujejo eterično olje, ki ga uporabljajo tudi pri izdelavi parfumov. Eterično olje dišeče vijolice, ki ga zaradi izredno visoke cene le redko uporabljamo, učinkuje protibolečinsko, antidepresivno, protivnetno, razkuževalno, diuretično in pomirjevalno.

Dišeče vijolice
Dišečo vijolico lahko gojimo tudi doma in na vrtu.

»Fijolice za gerlo«

Antični grški pesnik Homer omenja, da so v Atenah z vijolico »umirjali jezo«. Rimski pisec in državni uradnik Plinij je pisal o nošenju venčkov iz vijolic proti glavobolu in omotičnosti. Starogrški zdravnik jo je priporočal proti boleznim glave, posledicam pijančevanja, motnjam vida, melanholiji, pretiranemu izločanju žolča in prsnim vnetjem. V srednjem veku so z njo zdravili skoraj vse, od vnetja v grlu in obolenj dihal in srca do pivskega mačka. V naših Arznejskih bukvah o fijolicah zasledimo tudi nasvet: »Kterga gerlo boli, naj fijolce kuha in vode gergla, bo nehalo!«

Korenje je zdrava vrtnina, bogata s karoteni in vitamini

Bodi Eko
-
1
Korenje je zdrava vrtnina, bogata s karoteni in vitamini

Ključni poudarki:

  • Korenje je bogato z beta-karotenom, ki se v telesu pretvori v vitamin A, pomemben za dober vid.
  • Redno uživanje korenja lahko zmanjša tveganje za nekatere vrste raka, kot so pljučni in rak dojke.
  • Korenje vsebuje antioksidante, ki upočasnjujejo staranje celic in ščitijo kožo pred poškodbami.
  • Za boljšo absorpcijo hranil iz korenja je priporočljivo uživanje z dodatkom maščobe.

Korenje odlikuje poleg dobrega okusa visoka hranilna vrednost. Njegovo oranžno barvo prispevajo karoteni. Nekoč so mislili, da telesu koristijo le s tem, da se pretvorijo v vitamin A, vendar danes vemo, da živila, bogata s karotenoidi, na še več načinov koristijo zdravju, predvsem kot antioksidanti.

Domnevajo, da je domovina te oranžno obarvane vrtnine iz družine korenovk Evropa. Vzgojili naj bi jo Nizozemci v srednjem veku. V začetku 17. stol so začeli z gojenjem različnih sort korenja. Danes je na voljo skozi vse leto v različnih barvnih odtenkih od oranžne do rumene. Nekatere sorte so manj vlaknate, druge so bolj sladke, tretje bolj hrustljave …

Korenje na vrtu

Danes je korenje sestavina številnih jedi. Prispeva jim barvo, sočnost, okus ter številna koristna hranila. Čeprav je na voljo skozi vse leto, je najnežnejše, najslajše in biološko najbolj polnovredno tisto korenje, ki ga pridelamo v zgodnjem poletju. Sicer pa razpon okusov sega od izredno sladkega korenja, zlasti spomladanskega, do  polnejšega okusa jesenskega pridelka.

Surovo korenje lahko na fino ali grobo naribamo, narežemo na tanke ali debele rezine in postrežemo z omako, v solati, ga dodamo juhi, enolončnicam, ga pečemo ali dušimo. Nekateri ne marajo ne surovega ne kuhanega korenja, a jim prija korenčkov sok. Tudi to telo oskrbi z obiljem vitaminov in rudnin. Okus soka je možno izboljšati z dodatkom druge zelenjave ali sadežev.

Korenje za kožo in vid

Korenje je bogat vir karotenov, med katerimi je najpomembnejši beta-karoten. Karoteni so barvila (pigmenti), ki dajejo sadju in zelenjavi večino oranžne, rdeče in rumene barve. Močneje obarvano korenje vsebuje več beta-karotena, ki se šele v našem telesu pretvori v vitamin A. Da je pretvorba učinkovita, je potrebna prisotnost maščobe.

Vitamin A je med drugim pomemben za:

  • lep in zdrav videz kože ter las
  • dober vid, posebej v mraku, saj se vitamin veže z beljakovino opsin v paličicah očesne mrežnice, s katerimi zaznavamo svetlobo in temo, ter tvori barvilo rodopsin (vidni purpur). Ob pomanjkanju pride do tako imenovane kurje slepote.
Korenje za boljši vid

Karotenoidi so antioksidanti

Danes je znanih že več kot petsto karotenoidov. Pred kratkim so strokovnjaki imeli za pomembne samo alfa- in beta-karotene ter kriptoksantin, ki jih telo lahko pretvori v vitamin A. Zdaj vemo, da imajo ti in še nekateri drugi karotenoidi tudi antioksidantne lastnosti. Beta-karoteni imajo zaščitno vlogo že za samo rastlino (sadje, zelenjavo), saj vsrkajo škodljiva sevanja sončnih žarkov in preprečujejo oksidacijo. V naravnem okolju varujejo rastline tako, da jih ščitijo pred škodljivim delovanjem prostih radikalov, ki lahko nastanejo pod vplivom močnih sončnih žarkov.

Ker imajo različni karotenoidi različne učinke, jih je pametno vključiti v prehrano čim več, in sicer v široki paleti sadja in zelenjave. Raziskave so pokazale, da imajo ljudje, ki jedo več različnih živil, bogatih s karotenoidi, manj tveganja za bolezni srca, možgansko kap, sivo mreno in nekatere vrste raka, zlasti pljučnega.
Korenje ima torej še druge zdravju koristne lastnosti:

  • zmanjšuje tveganje za nastanek pljučnega raka. Raziskave so pokazale, da ljudje, ki redno jedo korenje, vključno s kadilci, redkeje zbolevajo za pljučnim rakom. To povezujejo z visoko ravnijo beta-karotena v korenju.
  • varuje pred drugimi oblikami raka. Raziskave, ki so zajele številne ljudi, so uživanje korenja ter druge zelenjave in sadja povezale z do 50 odstotkov nižjo obolevnostjo za rakom mehurja, materničnega vratu, debelega črevesja, prostate, grla in požiralnika, in tudi z 20 odstotkov manjšim tveganjem za pojav raka dojk po zaključku mene.
  • znižuje raven holesterola v krvi. V škotski raziskavi iz leta 1979 se je pri zdravih prostovoljcih, ki so pojedli 200 gramov presnega korenja na dan, raven holesterola v treh tednih znižala za 11 odstotkov. Ko so korenje prenehali jesti, se je raven holesterola ponovno dvignila.
  • pomaga preprečevati zastrupitve s hrano. Raziskave dokazujejo, da celo majhne količine presnega korenja uničijo listerijo in druge škodljive mikroorganizme v hrani.

Presno ali kuhano?

Korenje lahko pripravljamo na različne načine: kuhamo, dušimo, popečemo na maslu ali olju, pražimo z mesom, kot sestavino enolončnic in juh, za pripravo različnih kolačkov, sokov in podobno.

V nasprotju z večino druge zelenjave je korenje bolj hranljivo kuhano kot presno. S toplotno obdelavo namreč razbijemo celične stene in sprostimo »ujeti« beta-karoten. Presno korenje ima namreč žilave celične stene, tako da je telo sposobno v vitamin A spremeniti manj kot četrtino beta-karotena, ki ga vsebuje. Če kuhano korenje ponudimo kot prilogo k obroku, ki vsebuje nekaj maščobe, bo telo vsrkalo več kot polovico karotena. Vendar s kuhanjem nikar ne pretiravajmo. Vodo, v kateri smo kuhali korenje, ne zavrzimo, ampak jo uporabimo, saj vsebuje veliko zaščitnih snovi.

Beta-karoten v obliki prehranskega dodatka se je v raziskavah izkazal kot malo koristen ali sploh nekoristen. To verjetno pomeni, da korenje vsebuje še druge neodkrite snovi oziroma da njegove sestavine součinkujejo. Zaradi tega strokovnjaki svetujejo, da karotene uživamo v hrani in ne v dodatkih.

Korenčkov napitek za zdravje

Surovo korenje nudi sicer manjši izkoristek beta-karotenov, zato pa je v njem še obilica drugih koristnih snovi.  Zato tako v poletni vročini kot tudi v zimskem mrazu telo kar samo kliče po korenčkovi osvežitvi.

Za korenčkov sok nekateri pravijo, da telo gradi, prenavlja in pozdravi. Zaradi svoje bogate vsebnosti vitaminov in rudnin velja za močnega antioksidanta, ki telo ščiti pred ključnimi boleznimi sodobne civilizacije, ima vpliv na izboljšanje krvne slike, pomaga utrujenim žlezam, da si opomorejo, ščiti stene prebavil in še bi lahko naštevali.

Korenčkov sok


Korenčkov sok je bogat z natrijem, kalijem, kalcijem, magnezijem, selenom, železom, fosforjem, žveplom in silicijem, z vitamini B, C, D, E in K ter že omenjenim beta-karotenom. Poleg tega sok vsebuje tudi pektin, ki v prebavilih nabrekne in tako varuje želodčno in črevesno sluznico. Tako korenje kot korenčkov sok dobrodejno vplivata na tek in prebavo. Selen skupaj z vitaminom pomaga graditi boljši imunski sistem. Vitaminska in rudninska sestava korenja (soka) varuje še pred okužbami grla, mandljev, sinusov, dihalnih organov, ščiti živčevje ter izboljša zgradbo kosti in zob.

Korenje obarva tudi nas

Ni predpisa, ki bi natanko določal, koliko korenja na dan lahko pojemo, zato velja tudi pri uživanju te hranilne in zdrave vrtnine načelo zmernosti. Med drugim se ob zaužitju prevelike količine karotenoidov lahko koža obarva oranžno. To velja predvsem za dlani in podplate. Učinek je neškodljiv in sčasoma, ko količine zmanjšamo, izgine.

Z velikimi količinami mešanih karotenoidov sicer ne povezujejo neželenih škodljivih učinkov. Vendar utegnejo previsoki odmerki določenega karotenoida vplivati na delovanje drugih snovi iz te skupine. Uživanje beta-karotena brez drugih karotenoidov po izsledkih raziskav ne zmanjšuje tveganja za nobeno bolezen. Pri kadilcih in drugih ljudeh s povišanim tveganjem za nastanek pljučnega raka lahko to tveganje še poveča.

Previdnost ni odveč

Korenje lahko enostavno vzgojimo sami na svojem vrtu. Če te možnosti nimamo, ga seveda kupimo. Na voljo je v presni, zamrznjeni, posušeni ali konzervirani obliki. Vendar pozor, z zadnjimi testi so v nekaterih plodovih, tudi korenju, našli nesprejemljive količine organskih fosforjevih pesticidov, s katerimi nekateri uničujejo korenjevo muho. Ko korenje kupujete, ga zato dobro umijte, ostrgajte in odrežite oba konca, ker tudi na ta način zmanjšate vnos ostankov nevarnih kemikalij. Seveda je najbolj zdravo organsko pridelano korenje.

Police trgovin in tržnice so s to vrtnino dobro založene skozi vse leto, tudi z domačim ali ekološko pridelanim korenjem, vendar je slednje nekoliko dražje. Pri nakupu izbirajte korene, ki so čvrsti, gladki, ravni in imajo intenzivno oranžno barvo. Pazite na liste, ki ne smejo biti uveli, potemneli, plesnivi ali morda celo nagniti.

Pri shranjevanju korenu odrežite listnati del. Zavijte ga v plastično vrečko ali v papirnato brisačo ali ga shranite v pokriti plastični škatli. Nato ga hranite na najtoplejši polici hladilnika ali v hladni shrambi.

Hranilna vrednost korenja

Sto gramov presnega korenja vsebuje:

  • 30 kilokalorij
  • 0,3 grama maščob
  • 0,6 grama beljakovin
  • 7,9 grama ogljikovih hidratov
  • 2,4 grama dietnih vlaknin
  • 8,115 miligrama karotenov
  • 6 miligrama vitamina C
  • 0,6 miligrama vitamina E

Korenje v ljudskem zdravilstvu

  • Za zmanjšanje srbenja pri vneti koži priporočajo, da prizadeto mesto spirate z vodo, v kateri ste kuhali korenje.
  • Za ublažitev kašlja si lahko pripravite korenčkov sok, ki pomaga izločiti sluz, krepi imunski sistem in učinkuje antiseptično na dihala.
  • Pri težavah s kožo korenček lahko deluje kot antiseptik in pospešuje zdravljenje ran. Namažite si kožo z ohlajeno korenčkovo kašo, ki ublaži razpoke, hrapavost in srbenje.

Rastlinski vitamin A

Vitamin A lahko dobimo v dveh oblikah. Kot vitamin A je le v živilih živalskega izvora, kot so jetra in ribje olje. V živilih rastlinskega izvora je v obliki beta-karotena, zato imajo ti plodovi močno rumeno, oranžno ali rdečo barvo. Vsebujejo ga denimo korenje, buča maslenka, mango in paradižnikov pire.

Korenje v kremni omaki

Korenje v kremni omaki

Sestavine za 4 osebe:

  • 600 g mladega korenja
  • 70 g masla
  • 2 rumenjaka
  • 5 žlic posnete kisle smetane
  • ščepec sladkorja in sol po okusu

Priprava: korenje očistimo, zrežemo na kolobarčke in ga stresemo v ponev na maslo. Solimo in potresemo s ščepcem sladkorja. Nato dušimo 20 minut in po potrebi prilivamo malo vode. Ko je korenje mehko, ga odstavimo in primešamo smetano, razžvrkljano z rumenjaki. Ponev spet pristavimo in počakamo, da jed začne vreti. Takoj odstavimo in postrežemo.

Zeliščne kroglice

Zeliščne kroglice

Sestavine:

  • 125 g mehkega masla ali margarine
  • noževa konica popra
  • pol žličke soli
  • 2 žlički na zelo drobno naribanega korenja
  • žlička limoninega soka
  • 3 žlice sesekljanih zelišč

Priprava: maslo ali margarino zmešamo z začimbami in na drobno naribanim korenjem ter limoninim sokom. Oblikujemo kroglice in jih povaljamo v sesekljanih zeliščih. Kroglice so hkrati dodatek k narezkom in lep okras.

Korenjeva juha s koriandrom

Korenčkova juha s koriandrom

Sestavine za 5 oseb:

  • 1 kg korenja
  • žlica oljčnega olja
  • 1,2 l vode
  • 4 žlice sesekljanega svežega koriandra (ali peteršilj)
  • sveže mleti črni poper, sol
  • 5 žlic kisle smetane za okrasitev

Priprava: dobro očiščeno korenje zrežemo na koščke in jih na segretem olju nežno dušimo nekaj minut. Nato dolijemo vodo, zavremo in kuhamo še 15 minut. V mešalniku ali s paličnim mešalnikom juho s korenjem in dodanim koriandrom ali peteršiljem zmeljemo, nato začinimo. Vsako porcijo okrasimo s kislo smetano in postrežemo.

arhiv Zdravja

V spalnici naj bo tema

Bodi Eko
-
0

Kot kaže, lahko že blaga svetloba, ki smo ji izpostavljeni med nočnim spanjem, povzroči spremembe v možganih in vodi v depresijo. Nevroznanstveniki iz ameriške zvezne države Ohio so v zvezi s tem opravili zanimiv poskus s samicami sibirskih hrčkov. V raziskavi je bila  ena skupina hrčkov v svojem bivališču po 16 ur na dan izpostavljena svetlobi (150 luksov) in osem ur popolni temi. Druga skupina je bila ravno tako 16 ur na svetlobi, medtem ko je bila preostalih osem ur osvetljenost pet luksov, kar je enako svetlobi, ki jo oddaja televizor.
DepresijaPo osmih tednih takšne izpostavljenosti so se pri živalih iz druge skupine pokazala depresivna nagnjenja in spremembe v hipokampusu. Opazili so predvsem bistveno manjšo gostoto dendritnih izrastkov na možganskih celicah, kar pripisujejo manjšemu nastajanju hormona melatonina. Razlik glede ravni stresnega hormona kortizola niso opazili. Hipokampus igra pomembno vlogo v depresivnih motnjah. Dokazano je na primer, da imajo depresivni bolniki manjši hipokampus kot drugi ljudje.

Enake rezultate je dala že predhodna raziskava na samcih sibirskih hrčkov. V še eni podobni raziskavi pa je bila izpostavljenost zastrti svetlobi povezana tudi s porastom telesne mase pri živalih. Raziskovalci so svoje rezultate predstavili na letnem srečanju Ameriškega združenja za nevroznanost v San Diegu.

1...965966967...1.150Stran 966 od 1.150