Krompir spada med najbolj priljubljena živila na svetu, pridelajo ga približno 300 milijonov ton na leto. Težko je verjeti, da krompir kot pripadnika rodu razhudnikov (Solanum) pravzaprav lahko uvrstimo med strupene rastline. Zdravju so lahko škodljivi predvsem kaleči gomolji, v katerih nastaja alkaloid solanin.
O strupenosti rodu Solanum v literaturi ne preberemo prav veliko. V nasprotju s sorodnicami iz rodov Atropa, Brugmansia in Datura nekatere rastline iz rodu razhudnikov zelo dobro poznamo, jih uporabljamo v prehrani in le redko pomislimo, da so morda celo strupene. Razhudniki ne vsebujejo atropina in skopolamina, zato jih ljudje ne morejo zlorabljati v ‘rekreativne’ namene, kot takšno rabo cinično poimenujejo Američani. Spojina, ki je vzrok za občasne zastrupitve in tudi zato, da pri nekaterih vrstah razhudnikov uživamo le nekatere rastlinske dele (plodove, gomolje), so steroidni alkaloidi.
V nekaterih vrstah nastopajo spojine, kot sta soladulcidin in tomatidin, v drugih pa solanin. Zanimivo je, da se vsebnost strupenih snovi med rastjo in dozorevanjem plodov v rastlinah lahko zelo spreminja. Za paradižnik (Lycopersicon lycopersicum), ki sicer spada v drug rod, vendar pa še vedno v družino razhudnikovk, je značilno, da so nezreli plodovi neužitni, v zrelih pa ni več sledov o alkaloidih! To je tudi razlog, da take uporabljamo v prehrani. V Južni Ameriki uživajo tudi plodove vrste Solanum melongena, pa tudi nekaterih drugih vrst tega rodu. Nekateri avtorji trdijo, da naj bi načeloma zreli plodovi ne vsebovali alkaloidov, žal pa to ne drži.
Nevarno kaljenje
Pojasnimo, kako je s krompirjem. V kuhinji velja, da postan krompir ni zdrav, a pravega vzroka za takšno prepričanje ni. Solanina v gomoljih praviloma skoraj ni. Škrob pa predstavlja enega bistvenih virov ogljikovih hidratov v prehrani. Uživanje postanega krompirja nas torej ne bo ugonobilo.
Vsebnost alkaloida solanina je v posameznih delih krompirja različna. Največ ga vsebujejo kali, med 200 in 1700 miligrami na 100 gramov, sledijo cvetovi (220 do 570 miligramov na 100 gramov), v plodovih in zelenih delih (stebla listi) pa ga je do 100 miligramov na 100 gramov. Tudi v gomoljih ga je lahko med 1 in 15 miligramov na 100 gramov. Če so gomolji nepravilno skladiščeni in izpostavljeni svetlobi, se lahko vsebnost solanina poveča tudi do strupenega odmerka (okrog 35 miligramov na sto gramov). Nekateri avtorji navajajo, da akutno zastrupitev pri odraslem človeku lahko povzroči že 20 do 25 miligramov solanina. Pomembno je vedeti, da v kalečih gomoljih pride do močne proizvodnje solanina, zato so lahko zdravju škodljivi. Včasih imajo takšni gomolji grenak okus, vendar ne vedno. Olupljeni in kuhani so manj škodljivi, saj z lupljenjem in odlivanjem vode, v kateri smo jih kuhali, odstranimo večino alkaloidov. Uživanje kalečih gomoljev seveda odsvetujemo. Zastrupitve s krompirjem so pri ljudeh znane predvsem zaradi uživanja ozelenelih in kalečih gomoljev. Pogosto se tudi zgodi, da do zastrupitve pride zaradi bakterijske okužbe (s salmonelo) ali okužbe z mikotoksini (zaradi plesni). Znaki so podobni, zato je včasih nejasno, kaj je pravzaprav povzročilo zastrupitev.
Grenkoslad
Rastlini, ki vsebujeta sorodne alkaloide in rasteta v Sloveniji, sta še grenkoslad (Solanum dulcamara) in pasje zelišče (Solanum nigrum). Grenkoslad je polgrm, katerega steblo je plezajoče in lahko doseže višino do dveh metrov. Ima rdeče plodove (jagode), ki so na enem delu nekoliko zašiljene. V starejših virih so omenjeni primeri, ko naj bi 10 jagod umorilo enajstletnega dečka, peščica jagod v drugem primeru pa štiriletnega fantiča. Po drugi plati pa so v 23 letih v centru za zastrupitve v Berlinu zdravili 137 primerov zastrupitve s plodovi grenkoslada. Od teh je bilo le 13 primerov takšnih, kjer so se pojavili znaki zastrupitve – v glavnem bruhanje in bolečine v želodcu. Zanimivo je tudi, da se v Evropi pojavljata dva tipa grenkoslada, glede na strupene alkaloide: zahodnoevropski, ki vsebuje tomatidenol, in pa vzhodnoevropski, ki vsebuje soladulcidin.
Glede na podatke so zastrupitve pričakovane po zaužitju 10 jagod, smrtni odmerek pa naj bi bilo kar 200 jagod grenkoslada. Podatka sta seveda relativna, vse je odvisno od zrelosti, vsebnosti alkaloidov v rastlini, telesne mase zastrupljenega in tega, kako hitro pride do bruhanja, ki odstrani strupeno vsebino iz želodca. Značilnost zastrupitve je tudi, da alkaloidi solaninskega tipa močno vzdražijo sluznico prebavnega trakta in tako tudi povečajo prehod strupa v kri.
Druga zanimiva rastlina iz tega rodu je pasje zelišče, o katerem pa bomo več zapisali v naslednji številki Zdravja.
Znaki zastrupitve z razhudniki
Simptomi, ki se pojavijo štiri do 19 ur po zaužitju rastline z alkaloidi:
- pekoč občutek v žrelu
- glavobol
- utrujenost
- slabost
- bruhanje
- bolečine v trebuhu
- močna driska
- tudi povišana temperatura in motnje krvnega obtoka
Pri hujših zastrupitvah lahko draženje na bruhanje in driska trajata od tri do šest dni! Spremljajo ju znaki, kot so omotica, občutek strahu, težave z dihanjem in motnje srčnega ritma, opisujejo tudi motnje vida in krče. Smrtni primeri zaradi zastrupitve s solaninskimi alkaloidi so zelo redki.
Preberite si tudi, kakšne so posledice zastrupitve s hrano.
