Krompir spada med najbolj priljubljena ลพivila na svetu, pridelajo ga pribliลพno 300 milijonov ton na leto. Teลพko je verjeti, da krompir kot pripadnika rodu razhudnikov (Solanum) pravzaprav lahko uvrstimo med strupene rastline. Zdravju so lahko ลกkodljivi predvsem kaleฤi gomolji, v katerih nastaja alkaloid solanin.
O strupenosti rodu Solanum v literaturi ne preberemo prav veliko. V nasprotju s sorodnicami iz rodov Atropa, Brugmansia in Datura nekatere rastline iz rodu razhudnikov zelo dobro poznamo, jih uporabljamo v prehrani in le redko pomislimo, da so morda celo strupene. Razhudniki ne vsebujejo atropina in skopolamina, zato jih ljudje ne morejo zlorabljati v โrekreativneโ namene, kot takลกno rabo ciniฤno poimenujejo Ameriฤani. Spojina, ki je vzrok za obฤasne zastrupitve in tudi zato, da pri nekaterih vrstah razhudnikov uลพivamo le nekatere rastlinske dele (plodove, gomolje), so steroidni alkaloidi.
V nekaterih vrstah nastopajo spojine, kot sta soladulcidin in tomatidin, v drugih pa solanin. Zanimivo je, da se vsebnost strupenih snovi med rastjo in dozorevanjem plodov v rastlinah lahko zelo spreminja. Za paradiลพnik (Lycopersicon lycopersicum), ki sicer spada v drug rod, vendar pa ลกe vedno v druลพino razhudnikovk, je znaฤilno, da so nezreli plodovi neuลพitni, v zrelih pa ni veฤ sledov o alkaloidih! To je tudi razlog, da take uporabljamo v prehrani. V Juลพni Ameriki uลพivajo tudi plodove vrste Solanum melongena, pa tudi nekaterih drugih vrst tega rodu. Nekateri avtorji trdijo, da naj bi naฤeloma zreli plodovi ne vsebovali alkaloidov, ลพal pa to ne drลพi.
Nevarno kaljenje
Pojasnimo, kako je s krompirjem. V kuhinji velja, da postan krompir ni zdrav, a pravega vzroka za takลกno prepriฤanje ni. Solanina v gomoljih praviloma skoraj ni. ล krob pa predstavlja enega bistvenih virov ogljikovih hidratov v prehrani. Uลพivanje postanega krompirja nas torej ne bo ugonobilo.
Vsebnost alkaloida solanina je v posameznih delih krompirja razliฤna. Najveฤ ga vsebujejo kali, med 200 in 1700 miligrami na 100 gramov, sledijo cvetovi (220 do 570 miligramov na 100 gramov), v plodovih in zelenih delih (stebla listi) pa ga je do 100 miligramov na 100 gramov. Tudi v gomoljih ga je lahko med 1 in 15 miligramov na 100 gramov. ฤe so gomolji nepravilno skladiลกฤeni in izpostavljeni svetlobi, se lahko vsebnost solanina poveฤa tudi do strupenega odmerka (okrog 35 miligramov na sto gramov). Nekateri avtorji navajajo, da akutno zastrupitev pri odraslem ฤloveku lahko povzroฤi ลพe 20 do 25 miligramov solanina. Pomembno je vedeti, da v kaleฤih gomoljih pride do moฤne proizvodnje solanina, zato so lahko zdravju ลกkodljivi. Vฤasih imajo takลกni gomolji grenak okus, vendar ne vedno. Olupljeni in kuhani so manj ลกkodljivi, saj z lupljenjem in odlivanjem vode, v kateri smo jih kuhali, odstranimo veฤino alkaloidov. Uลพivanje kaleฤih gomoljev seveda odsvetujemo. Zastrupitve s krompirjem so pri ljudeh znane predvsem zaradi uลพivanja ozelenelih in kaleฤih gomoljev. Pogosto se tudi zgodi, da do zastrupitve pride zaradi bakterijske okuลพbe (s salmonelo) ali okuลพbe z mikotoksini (zaradi plesni). Znaki so podobni, zato je vฤasih nejasno, kaj je pravzaprav povzroฤilo zastrupitev.
Grenkoslad
Rastlini, ki vsebujeta sorodne alkaloide in rasteta v Sloveniji, sta ลกe grenkoslad (Solanum dulcamara) in pasje zeliลกฤe (Solanum nigrum). Grenkoslad je polgrm, katerega steblo je plezajoฤe in lahko doseลพe viลกino do dveh metrov. Ima rdeฤe plodove (jagode), ki so na enem delu nekoliko zaลกiljene. V starejลกih virih so omenjeni primeri, ko naj bi 10 jagod umorilo enajstletnega deฤka, peลกฤica jagod v drugem primeru pa ลกtiriletnega fantiฤa. Po drugi plati pa so v 23 letih v centru za zastrupitve v Berlinu zdravili 137 primerov zastrupitve s plodovi grenkoslada. Od teh je bilo le 13 primerov takลกnih, kjer so se pojavili znaki zastrupitve โ v glavnem bruhanje in boleฤine v ลพelodcu. Zanimivo je tudi, da se v Evropi pojavljata dva tipa grenkoslada, glede na strupene alkaloide: zahodnoevropski, ki vsebuje tomatidenol, in pa vzhodnoevropski, ki vsebuje soladulcidin.
Glede na podatke so zastrupitve priฤakovane po zauลพitju 10 jagod, smrtni odmerek pa naj bi bilo kar 200 jagod grenkoslada. Podatka sta seveda relativna, vse je odvisno od zrelosti, vsebnosti alkaloidov v rastlini, telesne mase zastrupljenega in tega, kako hitro pride do bruhanja, ki odstrani strupeno vsebino iz ลพelodca. Znaฤilnost zastrupitve je tudi, da alkaloidi solaninskega tipa moฤno vzdraลพijo sluznico prebavnega trakta in tako tudi poveฤajo prehod strupa v kri.
Druga zanimiva rastlina iz tega rodu je pasje zeliลกฤe, o katerem pa bomo veฤ zapisali v naslednji ลกtevilki Zdravja.
Znaki zastrupitve z razhudniki
Simptomi, ki se pojavijo ลกtiri do 19 ur po zauลพitju rastline z alkaloidi:
- pekoฤ obฤutek v ลพrelu
- glavobol
- utrujenost
- slabost
- bruhanje
- boleฤine v trebuhu
- moฤna driska
- tudi poviลกana temperatura in motnje krvnega obtoka
Pri hujลกih zastrupitvah lahko draลพenje na bruhanje in driska trajata od tri do ลกest dni! Spremljajo ju znaki, kot so omotica, obฤutek strahu, teลพave z dihanjem in motnje srฤnega ritma, opisujejo tudi motnje vida in krฤe. Smrtni primeri zaradi zastrupitve s solaninskimi alkaloidi so zelo redki.
Preberite si tudi, kakลกne so posledice zastrupitve s hrano.