Meseca maja društvo prostoRož, zaradi lanskoletnih pozitivnih odzivov, nadaljuje s Trubarjevo zeleno tržnico in novim dogodkom “Ulica se predstavi!”. V sodelovanju z mestno občino Ljubljana, Inštitutom za trajnostni razvoj – ITR, zvezo Biodar, lastniki lokalov in trgovin ter slovenskimi kmetovalci bo tržnica potekala v maju, juniju, juliju, avgustu, septembru in oktobru, vsako sredo od 12. ure do 19. ure na Trubarjevi cesti v Ljubljani. Otvoritev zelene tržnice, ki jo v sodelovanju z lokali in trgovinami na Trubarjevi prirejamo kot dogodek “Ulica se predstavi!”, bo 22. 5. 2013 ob 12. uri.
Na Trubarjevi bo ekološka hrana
Da bi omogočili dostop do okusne, ekološko pridelane hrane tudi tistim, ki ne morejo ujeti mestne tržnice, letos društvo prostoRož nadaljuje s Trubarjevo tržnico. Obiskovalci lahko kupijo kvalitetno ekološko hrano slovenskih kmetovalcev in se udeležijo pestremu dogajanju na ulici.
Ulica se predstavi!
Trubarjeva cesta ima živahno preteklost, ki se je tekom let izgubila, postala je prehodna ulica, po kateri ljudje le hitijo v mesto in nazaj. S svojo raznovrstno ponudbo želijo tudi lastniki lokalov in trgovin opozoriti nase, zato prirejajo v sklopu Trubarjeve zelene tržnice vzporedne dogodke z imenom “Ulica se predstavi! ”, ki so predvideni 22.5, 3.7. in 4.9. od 12. ure do 19. ure. Obiskovalci si lahko na dan otvoritve ogledajo skejt tekmovanje, poslušajo ulične glasbenike, zavijejo na filmski večer, unovčijo kakšen popust ali ugodnost, poskrbljeno bo pa tudi za najmlajše in tiste, ki so radovedni gurmani.
Urbana oprema od Prešernovega trga do tovarne Rog
Da bi Trubarjeva cesta še dodatno pritegnila obiskovalce, so se lastniki lokalov in trgovin skupaj s kolektivom prostoRož v času Trubarjeve tržnice odločili postaviti urbano opremo, ki bo opozarjala na enotno dogajanje na Trubarjevi cesti – pisani stoli in manjše mizice kot del dogajanja in na njih postavljene raznolike dejavnosti in aktivnosti posameznih lokalov in trgovin.
Ljubitelji zdrave prehrane več pozornosti namenjajo posodi, v kateri pripravljajo svoje jedi, vendar si le redko kdo izmed nas lahko zamisli kuhanje brez osnovnih pripomočkov, ki nam lajšajo to vsakodnevno opravilo. Pri tem pogosto ne pripisujemo velikega pomena materialom, iz katerih je naša posoda izdelana, saj ob nakupu le-te zaupamo proizvajalcem, da so njihovi izdelki varni za uporabo. Vendar temu ni vedno tako. Kako torej pravilno izbrati posodo, takšno, ki ne bo imela negativnih posledic na naše zdravje?
Poleg kakovostne hrane je tudi ustrezna posoda tista, ki pripomore k boljšemu okusu hrane in tudi k boljšemu zdravju. Ni naključje, da se v kemijsklih laboratorijih uporabljajo le steklene in keramične epruvete, kjer si ne smejo dovoliti, da bi njihov material vplival na rezultate analiz. Steklo in keramika sta namreč inertna in nereaktivna materiala. Ko kupujete posodo za svojo kuhinjo, je vsekakor priporočljivo nameniti pozornost reaktivnosti materialov, iz katerih je izdelana. V nadaljevanju preberite, katera posoda je varna za uporabo in katera je tista, katere se je bolje čim prej znebiti.
Reaktivna posoda – ni priporočljiva
Teflon
Neoprijemljiva posoda vsebuje plastične polimere (silikon je edina izjema). S segrevanjem teflonske ponve na temperaturi od 260 do 350 °C polimeri oddajajo strupene hlape, ki so lahko smrtonosni za domače ptice, kanarčke in papagaje, zagotovo pa tudi niso zdravi za ljudi. Čeprav prazne posode običajno ne puščamo na ognju, se nam lahko to nehote zgodi. Če se nam to pripeti s teflonsko posodo, bo temperaturna meja hitro prekoračena.
Številni strokovnjaki zato svetujejo, da škodljivo teflonsko ponev zamenjamo s kakšno varnejšo različico.
Aluminij
Aluminijasta posoda v hrano sprošča aluminij, ki je zdravju nevaren. Liti aluminij je stabilnejši od navednega tankega aluminija.
Prav tako se izogibajte uporabi aluminijaste folije. Namesto da krompir pečete v aluminijasti foliji, ga pecite neposredno na žaru ali v ognjevarni posodi s pokrovom.
Nova vrsta aluminija – anodizirani aluminij (alugus) je nereaktiven in precej trajen. Toda če ga opraskate, tudi ta postane reaktiven in posledično nevaren za zdravje, zato se mu raje izognite.
Baker
Prednost bakrene posode je, da je dober prevodnik toplote. To omogoča enakomerno razporeditev topline pri pripravi hrane.
Bakrena posoda se hitro segreva in hitro hladi, kar omogoča popoln nadzor med pripravo jedi. Dobra toplotna prevodnost posode je zelo pomembna pri dušenju hrane.
Toda poleg omenjenih prednosti ima tovrstna posoda dve pomanjkljivosti – cena in visoka reaktivnost. Slednje pomeni, da hitro reagira z živili, še posebej s kislo hrano, ter pri tem v hrano sprošča kovinske ione. Takšna posoda lahko tudi pokvari okus in barvo vaše jedi.
Plastika
Reaktivnost plastike je odvisna od strukture – bolj kot je plastika mehka in prožna, večja je njena reaktivnost. Na ta način plastična vrečka veliko hitreje reagira s hrano kot čvrsta plastična posoda. Polivinil klorid, ki se nahaja v plastiki, izloča toksin DEAH, ki vpliva na hormone. Plastika vsebuje tudi ftalate, ki se akumulirajo v tkivih in škodljivo vplivajo na jetra in pljuča, nekatere raziskave pa kažejo, da tudi na reproduktivne organe. Izločanje ftalatov iz plastike v živila se povečuje med njenim zvijanjem ali žvečenjem, pod vplivom raznih topil, kot so denimo maščoba, olje ali slina ter pri izpostavljanju na visokih temperaturah (nad 30 °C).
Zmerno reaktivna posoda – dobra izbira
Nerjaveče jeklo (Inox)
Nerjaveče jeklo je najmanj reaktivna kovina. Za številne ljudi je posoda, izdelana iz tega materiala, vsestranska in zdrava izbira, kar delno drži. Najboljši so lonci z debelim dnom in posoda iz kirurškega jekla. Takoj po kuhanju odstranite hrano iz lonca, sicer bo le-ta hitro pridobila okus po kovini. Če se je na jekleni posodi pojavila praska, bo izločanje kovinskih ionov vse bolj občutno.
Ogljikovo jeklo
Ogljikovo jeklo je precej poceni in je idealno za vok ali ponev za cvrtje, saj je odličen toplotni prevodnik. Za preprečevanje zarjavelosti posodo iz ogljikovega jekla po čiščenju skrbno posušite in jo hranite na suhem mestu.
Lito železo
Posoda iz litega železa je dobra za pripravo palačink ali za dušenje zelenjave, ni pa primerna za pripravo juh ali katerih koli tekočih ali kislih jedi, saj tovrstna hrana reagira z ioni železa.
Inertna in nereaktivna posoda – odlična izbira
Emajlirana posoda
Emajl je pravzaprav steklo, ki je s tehnološkim postopkom ‘prilepljeno’ na kovino. Kakovostno emajlirano posodo boste lahko brezskrbno uporabljali več let, medtem ko bo manj kakovostna posoda, ki ima zelo tanko plast emajla, hitro razpokala. Razpokan emajl se bo tako hitro znašel v vaši hrani, kovina pod emajlirano plastjo pa bo hitro reagirala z vašo hrano. Če je le mogoče, se torej odločite za nakup kakovostnejše emajlirane posode.
Steklo
Steklena posoda in prav tako ognjevarna posoda za peko je inetrna in cenovno dostopna. Steklena posoda je torej zdrava izbira za vašo kuhinjo.
Bambus
Kuhinjski pripomočki, kot so zajemalke in palčke, narejene iz bambusa ali katerega koli drugega lesa so nereaktivni, zdravi in cenovno ugodni.
Glinena in keramična posoda
Glinena in keramična posoda je inertna. Ta prav tako oddaja far-infrardečo toploto, najboljšo in najbolj zdravo toploto za pripravo hrane, ki daje jedem široko paleto okusov. Tovrstna posoda se običajno uporablja za peko kruha in za dolgo kuhanje hrane. Njena pomanjkljivost je krhkost, zaradi česar je potrebna pazljivost pri njeni uporabi.
Silikon
Silikonska posoda je inertna in je primerna za uporabo do temperature 220 °C. Če je ta temperatura presežena, se silikon prične topiti, vendar pri tem ne izpušča strupene pare. Silikon je nereaktiven material, ki je primeren za izdelavo pekačev, posodic za kolačke, lopatic za kuhanje, zajemalk ipd. Poleg tega, da je odporen na vročino (do 220 °C), je fleksibilen in enostaven za čiščenje.
Po dolgi in hladni zimi nam je pomlad končno prinese bogastvo sadja in zelenjave, katera lahko z razlogom imenujemo superživila. Le-ta pa nimajo le odličnega okusa, temveč lahko tudi izboljšajo imunski sistem, utrdijo kosti in tudi pripomorejo k boljšemu splošnemu počutju. Preberite, katera so tista sezonska živila, ki jih je priporočljivo uživati prav v tem letnem času.
Špinača
Ta listnata zelenjava je odličen vir folne kisline, vitaminov A, B6, C in E, magnezija, mangana, kalcija in kalija. Špinača je bogata z železom, zaradi česar je zlasti priporočljiva za vegetarijance in vegane.
Da bi ohranili vse te sestavine, jo je najbolje pripravljati na pari in v čim krajšem možnem času. Iz nje lahko pripravite tudi zeleni kašasti sok v kombinaciji s kakšno drugo listnato zelenjavo in s sadjem, saj tako ne bo izgubila svojih dragocenih sestavin.
In kako koristna je špinača za naše zdravje? Vitamin C krepi imunski sistem, kalij pripomore k boljšemu delovanju ledvic in srca, kalcij pomaga pri zdravi rasti kosti in zob, magnezij pa krepi naše mišice. Poleg tega pa vlaknine, ki se v njej nahajajo, pomagajo pri zaprtju in izločanju strupov iz telesa.
Mlada čebula
Ta pomladna rastlina je zelo hranljiva in nudi vašemu telesu številne hranilne snovi. Naj vas ne odvrne njen intenziven vonj, saj so njene koristi zares številne.
Mlada čebula je izrazito bogata s kvercetinom – antioksidantom, ki deluje kot antihistaminik (kar je zelo pomembno pri sezonskih alergijah). Poleg tega kvercetin znižuje krvni tlak, ščiti pred srčnimi obolenji ter velja za enega najmočnejših protirakavih snovi, kar jih poznamo.
Priporočljiva je tudi za vse, ki želite pred poletjem izgubiti nekaj odvečnih kilogramov – v tem primeru jo v tem času uživajte čim pogosteje. Mlada čebula namreč vsebuje alicin, kemično spojino, ki spodbuja sitost, prav tako pa ji da značilen vonj in okus. Alicin pa tudi niža povišan krvni tlak in krepi imunski sistem.
Beluši
Ta nizkokalorična zelenjava je odličen dodatek vašemu jedilniku. Beluši so prava zakladnica mineralnih snovi, vlaknin in vitaminov.
So odličen vir folne kisline, ki je zelo pomembna za nosečnice in za ženske, ki načrtujejo nosečnost. Poleg folne kisline se v njih nahajajo vitamini A, K, B, C in E, železo, baker, mangan, kalij, holin, cink, magnezij in selen.
Ta super-zelenjava je že od nekdaj znana kot izredno zdravilna, danes pa se uporablja predvsem pri težavah z oteženim uriniranjem in za razstrupljanje telesa. Priporoča se tudi za slabokrvne ljudi in osebe, ki okrevajo po operaciji. Zaradi velikih količin inulina beluši pomagajo pri zaprtju in pri ostalih prebavnih težavah. Inulin je sicer prebiotik, ki dobre bakterije uporablja kot hrano.
Številni strokovnjaki menijo, da so prav beluši najbolj kakovostna zelenjava, zato naj se na vašem krožniku znajdejo čim večkrat.
Artičoke
Artičoke so zaradi svojih zdravilnih lastnosti zelo cenjene. Že od nekdaj se uporabljajo za spodbujanje teka, zdravljenje slabe prebave, varovanje jeter in ledvic pred strupi in vnetji ter za zdravljenje žolčnika in sladkorne bolezni.
Artičoke vsebujejo veliko količlino vlaknin, ki pomagajo pri delovanju debelega črevesja ter lutein, ki deluje kot antioksidant in ščiti pred staranjem kože in nastankom rakavih obolenj.
Številne raziskave so potrdile, da artičoka na naraven način znižuje raven povišanega holesterola v krvi, saj viša raven t.i. dobrega HDL holesterola in niža raven t.i. slabega LDL holesterola. Na ta način predstavlja odlično pomoč vsem tistim, ki se spopadajo s to sodobno boleznijo.
Artičoke so zelo priljubljene tudi pri osebah, ki se spopadajo s čezmerno telesno težo, saj je bogata z vlakninami ter vsebuje nizko energijsko vrednost.
Jagode
Pri pomladnem seznamu superživil nikakor ne moremo mimo jagod. Številni ljubitelji tega sadeža komaj čakajo, da španske in italijanske jagode na trgovskih policah končno zamenjajo domače.
Jagode so odličen vir folne kisline in vitamina C, vsebujejo pa tudi rastlinske fenole, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek raka in bolezni srca. Folne kisline so bistvenega pomena za naše telo, saj njihovo pomanjkanje vodi k slabokrvnosti in veča verjetnost nastanka raka na debelem črevesju. Jagode vsebujejo tudi elaginsko kislino, ki preprečuje širjenje rakavih celic in veljajo za eno boljših živil za zdravje srca in ožilja.
Če želite izgubiti kakšen odvečen kilogram, v jedilnik vsekakor vključite jagode – imajo namreč nizko energijsko vrednost, pospešujejo presnovo in zmanjšujejo apetit.
Kar je dobro za organizem, je dobro tudi za kožo. Z malo znanja in z izbranimi sestavinami lahko piling za telo izdelate sami; navdih najdite kar v domači kuhinji ali na bližnji tržnici. Kaj pravite na limoninega, katerega vam predstavljamo v nadaljevanju?
Potrebujete:
5 žlic morske soli
1 žlica oljčnega olja
1 limona
Priprava:
Najprej pomešajte olivno olje in morsko sol. Ko se sol premaže z oljem, je limonin sok ne bo raztopil. Nato prerežite limono na pol ter jo iztisnite preko pripravljene mešanice soli in olja. Zmešajte in pretlačite. Piling na kožo nanesite s krožnimi gibi ter ga izperite z mlačno vodo. Poleg tega, da bo odstranil odmrle celice kože in kožo poživil, bo tudi prebudil vaše čute.
Polha uvrščamo med nočne glodavce in gozdne živali. Najdemo ga v listnatem gozdu, kjer je najbolj pogost, nahaja se tudi v mešanem gozdu, ne mara pa iglastih gozdov. Za polha je značilen gost kožušček in dolg puhast rep. Le-tega uporablja tudi kot pokrivalo med spanjem.
Polh je gozdni prebivalec
Polh zimo prezimi. Je izvrsten plezalec, zato se večinoma zadržuje v drevesnih krošnjah. Le malo kdaj se sprehaja po tleh. Glavno hrano mu predstavlja žir, prehranjuje pa se tudi z ostalimi gozdnimi plodovi, posega pa tudi po jabolkih in določenem ostalem sadju. Občasno pohrusta tudi kakšno glivo ali pa si postreže s hrano živalskega izvora (najbolj mu teknejo majhne ptice in žuželke). Pri hrani rastlinskega izvora obožuje listje, mehke sadeže, žitarice in semena. Pri prebavni anatomiji se od ostalih glodavcev loči po tem, da nima slepega črevesa. Polhi imajo leglo enkrat letno po deset mladičev.
Bi lahko bil tudi škodljivec?
Za gozdni ekosistem polh vsekakor ni škodljiv, zato ga tega ne moremo obtožiti. Obstaja pa verjetnost, da ko se preveč razmnoži v obdobju pomanjkanja hrane (takšno obdobje nastopi predvsem v sušni dobi); tako bi lahko malo ogrozil ostale živali, s katerimi si deli hrano in rastlinski prirastek. Vendar je to malo verjetno. Tudi polh ima svoje sovražnike, zimo pa prespi. Obstaja pa tudi možnost, da polh obišče človeka in se naseli na podstrešju hiše. Tedaj je lahko ponoči kar strašljivo in hrupno. Sploh če nas zbudijo neznani glasovi in ne vemo, komu pripadajo.
Ja, polhek nas je obiskal. Ni potrebno, da jih lovimo in pobijamo, saj takšnega pokola ne prištevamo med tradicionalno polharijo in ga niti polharji ne odobravajo. Za vse, ki imajo tovrstne težave, imam lepo rešitev. Iz lesa izdelajmo srednje veliko škatlo z nekaj prekati. Vanjo nastavimo žagovino in seno predvsem v zadnji prekat. Prvega in drugega napolnimo s hrano, ki polhu najbolj zadiši. Škatlo montiramo na rob strehe pri lini, skozi katero je vstopil polh, na naše podstrešje. Ko se bodo polhi preselili v škatlo in bo posdstrešje prazno, zadelajmo režo.
Z malo opazovanja in spretnosti nam bo to uspelo. Polhi nam bodo hvaležni, mi pa tudi njim, saj bomo lahko tudi mi spali – kot polhi. Na tleh pod škatlo nastavimo posodico in jo vsaki dan napolnimo z nekoliko hrane za polhe. Tudi za to nam bodo hvaležni, prdvsem pa jim ne bo treba stikati za hrano po »hiši« in bo le-ta ostala varna pred njimi.
Ugriz polha
Vsekakor njegov ugriz (kot tudi ugriz vseh drugih glodavcev) ni ravno prijeten. Toda do ugriza polha pride zelo malokrat, skoraj nikoli. Polh se namreč brani predvsem z begom in ne z ugrizom. Če pa smo polharji, pa obstajajo splošna pravila, kako se z njimi humano in previdno ravna. Tudi polhi lahko prenašajo steklino, vendar pa se zaradi svojstvenega načina življenja skoraj nikoli ne okužijo z njo.
Navadni polh (Glis glis)
Splošen opis: Navadni polh je največji predstavnik polhov. Prepoznamo ga po njegovih velikih očeh, ki so obrobljene s črnim kolobarjem. Ima enakomerno košat rep, ki pa je nekoliko sploščen. Po hrbtu je obarvan s srebrnosivo barvo. Ko se polh stara, se na njegovem hrbtu pojavijo tudi rjavi odtenki. Po trebuhu je bel z nekoliko rjave barve. Odrasel polh lahko tehta do 250 g.
Življenjsi prostor in razširjenost: V Evropi se razprostira od Volge do Pirenejev, na južni strani do Krete in na severni strani do Baltika. Živi tudi na severu Male Azije in na Kavkazu. Pri nas je razširjen predvsem na Notranjskem in v Savinjski dolini. Najvišje sega do zgornjega roba bukovih gozdov, ni pa zabeležena prisotnost vzhodno od Mure in na Koroškem.
Življenje in ogroženost: Zaenkrat navadnega polha ne prištevamo med ogrožene živalske vrste. Je nočna žival in je izvrstni plezalec. Na tleh se ne počuti dobro. Čez dan prespi v svoji duplini ali pa v podzemnem zatočišču. Polh pa se lahko tudi naseli v ptičjih gnezdilnicah. V tem primeru ga ne preganjamo.
Zimo prezimi, za kar si izbere podzemne votline. Polhi si prezimovališča radi uredijo pod koreninami večjih dreves. Prezimovanje začno, ko pade prva slana. V novo življenje pa se prebudijo meseca aprila. Med zimskim spanjem izgubijo od 35 do 50 % svoje telesne mase. Poleg ostale prehrane posegajo tudi po lubju. Zimsko spanje preživijo samo zdrave, močne in dobro hranjene živali, zato je v naših krajih in razmerah uspešnost prezimovanja odvisna od plodnosti bukve, gabra in hrasta. Ravno s to hrano si polhi naberejo največ podkožne tolšče. Hrane si ne skladiščijo. Samica skoti enkrat letno. Datum kotenja je raztegnjen skozi vse poletje in ni stalen. Leglo ima od 2 do 7 mladičev. Življenjska doba polha je 5 let, spolno pa dozorijo v tretjem letu starosti. Zanimivo pa je dejstvo, da v populaciji prevladujejo mlade živali, ki pa še niso spolno dozorele.
Tudi polh ima naravne sovražnike
Polha plenijo predvsem kune, ki pa mu niso nevarne samo med letom. Lahko ga namreč zalezejo tudi med zimskim spanjem. Takrat so polhi povsem nemočni. Tudi sove jim predstavljajo resno nevarnost.
Drevesni polh ali polh s črno masko (Dryomys nitedula)
Drevesni polh je precej manjši od navadnega polha. Ta vrsta polha se takoj prepozna po črni očesni maski, ki se vleče od smrčka do začetka uhljev. Poleg ostale hrane se ta vrsta polha hrani tudi s cvetovi, ptičjimi goliči in jajci. Drevesni polh dan prespi v gnezdu, ki pa ga splete iz listov in vejic rastlin. Poznamo tudi posebnost tega gnezda. Klasično gnezdo je zgolj začasno in je tudi površno narejeno, gnezdo, v katerem samica čuva svoje mladiče, pa je veliko bolj trdno in varno zgrajeno. Gnezdo je pretežno okrogle oblike, premera od 15 do 20 cm. Takšno gnezdo si polh postelje z lubjem in mahom. Vhod v gnezdo obrne proti deblu. Ta vrsta polha je zelo previdna in nerada zapusti varno zavetje. Tukaj bom omenil še eno vrsto polha, ki mu je na videz zelo podobna. To je vrtni polh (Eliomys quercinus). Čeprav se tako imenuje, gre za gozdno in ne vrtno žival. Od drevesnega polha se razlikuje po tem, da nima enakomerno sivega repa. Proti koncu ima črn rep z belo konico. Ta vrsta polha je postala v Evropi izjemno redka. Poleg vrtnega pa je močno ogrožen tudi drevesni polh.
Podlesek (Muscardinus avellanarius)
Podlesek je najmanjša vrsta polha. Je zelo zanimiv, z rdečerjavim kožuščkom. Za podleska je značilen tanek, ničkaj dosti košat rep. Žival je po obliki zelo podobna miški. Njegova značilnost je, da se lahko neopazno giblje med gostim grmovjem. Najraje se zadržuje na gozdnem robu in posekah. Na takšnih predelih je dovolj raznolikega grmičevja, s tem pa tudi raznolike prehrane. Podlesek si v grmovju splete gnezdo, ki nas zelo spominja na ptičjega. Za gradbeni material uporabi suhe trave, lustje in lubje. Zaradi njegove ogroženosti in previdnosti ga bomo v naravi težko srečali. Lahko pa iz sledi razberemo njegovo prisotnost. Poiskati moramo značilno obgrizene lešnikove lupine na tleh in tako bomo vedeli, da prebiva nekje v bližini. Tudi podlesek spada med ogrožene vrste polhov.
Zanimivosti
Dandanes se še vedno v marsikatero besedilo prikrade polh (sit kot polh, spi kot polh …) Ob tem navadno pomislimo na veverici podobno sivo žverco s košatim repom in velikanskimi črnimi očmi.
Navadni polh je edini, ki ni ogrožen.
Le malokdo ve, da pri nas poleg navadnega polha prebivajo še tri ostale vrste polhov, ki pa so vse močno ogrožene.
Le koliko naj bi bil star polh? Ravno toliko, da je že pred 50 milijoni let prerasel svojo palico in sivo brado. Tako je že pred 50 milijoni let šel pot zase po svoji evolucijski poti. Mirno bi lahko rekli, da je polh živi fosil med glogalci. Za primerjamo vam podam še razvojno pot človeka in šimpanza, ki sta se ločili pred pičlimi 5 milijoni let.
Polharija – slovenska tradicija ali mučenje živali?
Pravilna tradicionalna slovenska polharija se ne šteje k mučenju živali, lahko pa to dejansko tudi je. To je odvisno od namena, časa in načina lova. Če bomo polhe streljali kar tako za šalo ali zaradi dolgčasa, to ni pravilno in se označi za mučenje in neupravičljiv pokol živali! Tudi če nas polhi nadlegujejo v hiši in jih kratko malo samo pobijemo, je to prav tako neupravičen pokol in pregon nedolžne živali! Človek je tisti, ki se je naselil na območje polha in ne obratno! Takšno težavico lahko elegantno rešimo na zgoraj opisan način.
Tradicionalna polharija pa je nekaj čisto drugega. Vendar tudi ne kar tako in po domače. Tudi če smo polhar in ne upoštevamo strogih pravil polharije, se tovrstno lovno dejanje smatra za neupravičen pokol in pregon živali. Kako, kdaj in na kakšen način se lahko lovi polhe? Pravi in vesten polhar bo polharil samo takrat, ko se bodo polhi preveč razmnožili. Držal se bo lovne dobe. V času, ko je hrane premalo, vestni polhar krmi polhe v gozdu in jih ne lovi. Lovil jih bo z dovoljenimi pastmi in jih bo humano pobil. Predvsem pa pravi polhar upleni vedno samo toliko polhov, kot jih potrebuje.
Slovenska tradicija
Slovenija ima močno polharsko tradicijo, s katero se vsa Evropa ne more kosati. Izsledki o polharjenju segajo že v čas samih Rimljanov. Pri nas je bila polharija prvič omenjena leta 1240. Takrat so polharijo poimenovali polšji lov tlačanov. Okoli leta 1499 je bil lov na polhe tudi obdavčen. Valvasor in Steinberg sta o polharjenju tudi veliko pisala, za kranjskega tlačana pa je bil polh zelo pomemben in zdravilen vir beljakovine in hrane.
Pomen polha za naše prednike
Včasih je bil polh zelo pomembna lovna žival za veliko polharjev, sploh tistih iz Kranja in Cerknice. Ljudje so živeli v hudem pomanjkanju hrane ter ostalih dobrin. Polhovo meso pa je zelo hranljivo in bogato z vsemi minerali in rudninami, ki jih človeško telo močno potrebuje. Njegova mast je tudi zelo zdravilna in se uporablja pri zdravljenju različnih tegob in bolezni. Poleg hrane in masti pa je bil zelo cenjen kožuh. Iz polhovih kož so izdelovali tople kučme. To je je naglavno pokrivalo, ki je pokrivalo tudi ušesa. Kučma je imela tudi značilni repek. Iz polhovih kož pa so izdelovali tudi plašče. Vsa ta oblačila so zelo topla in nepremočljiva. V starih časih so bila takšna oblačila zelo pomembna in nepogrešljiva dobrina.
Moja misel o polhih in polhariji
Polhi so zelo lepe, mirne in nenevarne živali. Lepo jih je opazovati, kaj lepega prebrati o njih. Pohlarija je bogat del naše kulture, katere namen je bil včasih preživeti oziroma bi se ljudem takrat brez polharjenja zelo slabo godilo. Danes pa namen in cilj polharije ni več uplenjenje polha, marveč ohranjanje tradicije, skupno življenje in povezanost z naravo, predvsem pa je to zelo dober in družaben dogodek, ki med seboj odlično poveže ljudi.
Nekaj zanimivosti iz sveta ekologije, ki bi jih morali vedeti vsi.
se nekateri papirnati izdelki, ki niso primerni za recikliranje (npr. robčki, prtički in kartoni za jajca), lahko dodajo kompostu? Njihova vlakna bodo zračila kompost in pomagala mikroorganizmom, ki spodbujajo razkroj.
Ustrezno napolnjene pnevmatike zmanjšajo njihovo obrabo in podaljšajo njihovo življenjsko dobo, s čimer boste prihranil denar. Tako se bo rešilo tudi nekaj dragocenih surovin; za proizvodnjo nove pnevmatike se porabi 27 litrov surove nafte. Premalo napolnjene pnevmatike povečujejo tudi porabo goriva do 10 odstotkov. Preverite jih najmanj enkrat na mesec. To vzame samo nekaj minut.
biološko razgradljivi odpadki pomenijo veliko obremenitev za okolje, ker se iz ene tone nepredelanih odpadkov, odloženih na odlagališče, sprosti od 120 m3 do 180 m3 deponijskega plina, ki je pretežno sestavljen iz 60 odstotkov metana (CH4) in 40 odstotkov ogljikovega dioksida (CO2);
predvsem metan močno obremenjuje okolje, ker je toplogredni plin s potencialom globalnega segrevanja. To pomeni, da v povprečju v 100 letih vsak kilogram CH4 Zemljo ogreje 25-krat bolj kot enaka masa CO2;
v Angliji povprečna družina zavrže za okoli 500 € še uporabnih živil na leto!
je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1972 peti junij razglasila za svetovni dan okolja z namenom, da bi vzbudila večje zanimanje za okolje, pritegnila politično pozornost in pri ljudeh sprožila zavest, da so ključni akterji pri oblikovanju prihodnosti.
Ob svetovnem dnevu pravične trgovine smo letos prisluhnili zgodbi kave. V ponedeljek, 6. maja 2013, smo se srečali podporniki pravične trgovine in ljubitelji dobre kave v Galeriji Škuc in sklenili, da imamo pivci kave moč, da izberemo tisto, kar je najbolje za nas in za naše okolje ter si privoščimo dobro pripravljeno pravično kavo in na ta način spreminjamo svet na bolje.
Na svetu vsak dan popijemo skoraj milijardo in pol skodelic kave in za vsako izmed njih se skriva osebna zgodba. Večino proizvajalcev kave predstavljajo mali kmetje in njihove družine v gospodarsko nepriviligiranih državah. 25 milijonov družin je odvisnih od pridelovanja kave in njihove življenjske razmere so pogosto težavne, ker zaradi nepravičnega delovanja svetovnih trgov za svoje delo prejmejo nezadostno plačilo, ki jim ne omogoča preživetja. Kava je bila prva surovina, s katero se je trgovalo po načelih pravične trgovine in tudi danes je prav kava tista, ki se je v tem okviru največ pridela in proda, nam je povedal Rene Suša. Pravična trgovina je sistem, ki rešuje dve veliki težavi mednarodnega sistema trgovanja – odpravlja posrednike in odkupuje neposredno odproizvajalcev ter ščiti proizvajalce pred borznimi nihanji cen, saj kavo odkupuje vsaj po minimalni ceni, ki je vedno višja od proizvodnih stroškov. Poleg tega prepoveduje otroško delo, s proizvajalci vzpostavlja dolgoročne odnose, vlaga v razvoj znanja proizvajalcev, ozavešča o pravični trgovini, zagotavlja enake možnosti za moške in ženske, zagotavlja varne in zdrave delovne pogoje ter od proizvajalcev zahteva, da pri pridelavi ne uničujejo okolja.
Kava je res nekaj posebnega – pijemo jo po celem svetu in vsak dan, čeprav je ne potrebujemo za življenje. Pa vendar je povprečen kupec kave po besedah Tineta Čokla ”kavno nepismen”. Razlog za to vidi Tine predvsem v tem, da se o kavi govori premalo in veliko preveč o znamkah. Izmišljeno tržno ime enostavno ne more nadomestiti sporočila, ki ga kava želi povedati.
Dobra kava v osnovi ni grenka in tudi usode ljudi, ki jo pridelujejo, ni potrebno, da so takšne. Zrnca kave skrivajo v sebi množico arom od kislih, sadnih, čokoladnih … Če bi imeli priložnost okušati posamične vrste kave iz različnih delov sveta oziroma iz različnih pogojev rasti, bi hitro opazili, da je raznolikost okusov zelo velika. Predvsem pa bi mogoče končno slišali sporočilo, ki nam ga želi povedati kava – kava je del narave, rezultat okoliščin in izdelek skrbnih rok pridelovalcev in ne zgolj surovina za trgovanje na borzi. Dober kavni napitek, kakršnega uživamo vsak dan, pa še posledica znanja in dela pražilcev kave in barist, ki vsako kavo pripravijo z veliko predanosti in ljubezni. Pivci kave imamo moč, da izberemo tisto, kar je najbolje za nas in za naše okolje ter si privoščimo dobro pripravljeno pravično kavo ter na ta način spreminjamo svet na bolje.
Svetovni dan pravične trgovine praznujte z nami tudi v soboto, 11. maja 2013 v edini slovenski pravični trgovini 3MUHE, na Starem trgu 30, kjer za vas pripravljamo degustacijo nekaterih izdelkov pravične trgovine.
Vsakdo ve, da človeško telo potrebuje določeno količino vitaminov, mineralov in encimov za vsakodnevno pravilno delovanje in za to, da ostanemo zdravi. Z dobro uravnoteženo prehrano lahko dobavi naše telo vse vitamine, minerale in encime, ki jih potrebuje.
Povsod nas zasipajo z reklamami o vseh možnih prehranskih dodatkih, ki naj bi jih nujno potrebovali in brez katerih si naj res ne bi mogli predstavljati zdravega življenja. Pri nas opažam, da marsikdo sploh ne ve, kateri dodatek in če sploh, resnično potrebuje. Ne zgodi se redko, da pride k nam človek zaradi številnih težav s svojim zdravjem, s seboj pa prinese spisek prehranskih dodatkov, ki jih jemlje. In vedno vpraša, kaj še potrebuje. Res je, simptomi pomanjkanja vitaminov, mineralov in encimov se hitro začnejo kazati na našem zdravju. Najprej v obliki razdražljivosti in v pomanjkanju energije, nato s prebavnimi težavami ter vodijo v resne bolezni.
Ljudje ob določeni težavi radi posežejo po določenem prehranskem dodatku, ki ga za tovrstno težavo priporočajo, največkrat z velikimi oglaševalskimi akcijami. Vedeti pa moramo, da so mnogi pripravki vitaminov, mineralov in encimov sintetično pridelani, naše telo pa ustrezno uporabi le organsko pridelane snovi. Vitamine, minerale in encime večinoma izdelujejo velike farmacevtske multinacionalke in velika kemična industrija. Ti so največkrat pridobljeni na sintetičen način in lahko našemu telesu prej škodijo kot koristijo, saj v mnogih primerih uživanje sintetičnih dodatkov zmanjša sposobnost telesa za absorbcijo vitaminov, mineralov in encimov.
Vedno bi se morali najprej vprašati, zakaj je do pomanjkanja določenega vitamina oz. minerala v našem telesu sploh prišlo.
Za ustrezno predelavo in razgradnjo hrane ter za absorbcijo vitaminov in mineralov v naše celice so potrebni encimi, ki našemu telesu zagotavljajo dobro delovanje tkiv, mišic, kosti in organov. Encimi so drobni elementi, katalizatorji, ki jih najdemo v vseh celicah vsakega živega organizma ter pospešujejo delovanje vseh naših telesnih procesov. Nastajajo znotraj telesa (v trebušni slinavki in v endokrilnih žlezah), veliko encimov vsebujejo naši levkociti (ki sicer skrbijo za našo imunsko odpornost), z vnosom surove hrane oz. toplotno neobdelane nad 45 C, pa jih dobimo še od zunaj.
Kaj se torej zgodi, če ne pojemo dovolj sveže, netoplotno obdelane hrane in če hrane ne žvečimo dovolj dolgo?
Ker iz prehrane ne dobimo dovolj encimov, začne telo samo pospešeno ustvarjati encime. S tem izčrpava našo trebušno slinavko (diabetes) in druge endokrine žleze (hormonske težave). Med drugim tako poskrbimo za pomanjkanje levkocitov v krvi (virusne in bakterijske okužbe).
Brez encimov je naša prebava oslabljena. Takrat gre vsa hrana, ki jo pojemo, neprebavljena naprej v debelo črevo, kjer zakisa naš organizem in ustvarja idealno okolje za razmnožene glivice (kandida) in toksine. (namesto, da se v želodcu prebavi iz iz tankega črevesja pomembni vitamini preidejo v kri).
Najprej pomanjkanje encimov opazimo kot utrujenost po obroku, napihnjenost, driske, zaprtost oz. prebavne težave.
Črevesje je tisto, ki odloča, kateri vitamini in minerali se bodo absorbirali v kri in nahranili naše celice. V njem prebiva milijarde bakterij in glivic, ki skrbijo za uspešno prebavo vsega kar zaužijemo. Če imamo zdravo črevesje, v njem prevladujejo mlečno-kislinske bakterije, ki skrbijo, da je naše črevesje zdravo, da so naše črevesne resice prehodne in da se skozi njih nemoteno absorbirajo potrebna hranila (vitamini in minerali) v našo kri, v naše celice. Če so naše črevesne resice zaradi odvečnih kislin neprehodne, se v črevesju namesto dobrih probiotičnih bakterij nalagajo in množijo toksične bakterije in glive (npr. vsi poznamo glivico Kandido), ki nam povzročajo nemalo težav.
Torej moramo najprej poskrbeti za to, da telo vitamine in minerale sploh lahko absorbira v kri ter z njimi nahrani naše celice.
Najpogostejši vzroki za pomanjkanje mikrohranil so slaba prehrana, alkohol, cigareti, stres, sintetična zdravila, kontracepcija ter kot glavni dejavnik zakisanost našega telesa.
Prvi pogoj za zdravo delovanje našega telesa je prenehanje uživanja “slabe” hrane in tekočin, ki v prebavi in presnovi ustvarjajo širjenje “slabih” organizmov. Poskrbeti moramo za dobro prebavo, pri čemer so nam lahko v veliko pomoč živila, ki vsebujejo klorofil (zelena zelenjava), bazični prah (mešanica organskih zelišč, ki pomorijo nakopičene strupene glivice…) in nepogrešljivi probiotiki, ki proizvajajo desnosučno mlečno kislino.
Ne pozabimo, da vitaminski in drugi pripravki nikoli ne smejo biti nadomestilo za vitamine, minerale in encime, ki jih pojemo iz svežega sadja in zelenjave. Vitamini in minerali morajo za pozitivne učinke delovati skupaj in ne posamično. Uživanje presne, sveže in nepredelane hrane je za naše zdravje bistvenega pomena. Nikakor ni vseeno, kje hrano kupujemo. Sadje in zelenjava iz trgovin sta zelo osiromašena, vsebujeta konzervanse in pesticide.
Pojdite na tržnico in si privoščite košarico svežih vitaminov, mineralov in encimov, ki bodo poskrbeli za zdravje, dobro počutje in optimalno delovanje vašega telesa.
Težave s prebavo niso prav nobena redkost. Sodobne prehrambne navade, ki jih narekuje zasvojenost s sladkorjem ter prečiščenimi ogljikovimi hidrati, uničujejo naša prebavila, ki pa so ključnega pomena za zdravo telo. Neprijetnih prebavnih težav se moramo tako najprej lotiti z zdravo prehrano.
Zdrava prebava je bistvenega pomena za celotno zdravje našega telesa. Najpogostejša težava je prav neredna prebava oziroma zaprtje. Pri nerednem odvajanju blata se nabirajo strupi, ki jih ne moremo sproti odstraniti iz telesa. Vse to oslabi črevesno steno, ta postane prepustna in v krvni obtok spušča nepopolno razgrajene snovi iz hrane ter škodljive substance. Imunske izvidniške celice v krvi te snovi zaznajo kot tujke in jih napadejo. Pri tem nastane še več toksičnih snovi in jetra so preobremenjena s toksini, ki jih ne morejo sproti izločati. Toksini sčasoma okvarijo imunski sistem, živčevje, mišice in sklepe ter porušijo hormonsko ravnovesje.
Zdravo črevo
Črevesje je pomemben del prebavnega sistema. Zdravo črevesje naseljujejo mnoge črevesju prijazne bakterije, ki pomagajo pri razstrupljevanju odpadnih snovi, sintezi določenih vitaminov in sodelujejo v boju proti infekcijam. Vemo, da je kar sedemdeset odstotkov imunskega sistema v tankem in debelem črevesju. Zato je zdravje v veliki meri odvisno od zdravega črevesja. Pri zdravem človeku se črevesje prazni enkrat dnevno. Danes pa večino ljudi muči kronično zaprtje, pogoste pa so tudi druge črevesne težave in obolenja. Prehrana in navade, ki vladajo našemu času in prostoru povzročajo motnje v delovanju mikroflore črevesja, črevesje se poleni, neučinkovito izločanje odpadkov iz telesa pa povzroči vretje in gnitje. To povzroča zastrupljanje celotnega telesa. Strupi iz telesa vstopijo v krvni obtok in povzročijo različne težave: utrujenost, glavobole, zaprtost, težave s sklepi, probleme s kožo, razdražljivost, črevesne pline, slab zadah, alergije in druge nevšečnosti sodobnega časa.
Skozi leta ali celo desetletja napačnega hranjenja z mrtvo hrano se v debelem črevesu kopičijo toksične obloge starega blata, plast za plastjo. Ker je blato po uživanju ubite, industrijsko predelane ali toplotno razkuhane hrane zelo lepljivo, dodobra oblepi stene črevesja. Obloge na steni črevesja z leti naredijo precej debelo, trdno, zasušeno in skoraj nepredirno »novo« steno črevesja. Takšne debele, trdne obloge debelemu črevesu preprečujejo opravljati njegovo funkcijo črpanja nekaterih hranilnih snovi in predstavljajo trajen vir zastrupljanja. Spremljajoča težava kopičenja oblog je tudi popolno preoblikovanje oziroma raztegnitev sten debelega črevesa. Zasušene obloge iz starega blata lahko tehtajo tudi do deset kilogramov. Dodatna težava zaradi njih so najrazličnejši zajedavci, ki se v njih zelo dobro počutijo, saj jih sploh ne opazimo.
Kako se lahko obvarujemo lepljivega blata, ki se lepi na debelo črevo? Odgovor je preprost: z uživanjem hrane, bogate z vlakninami – najboljših čistilcev črevesja. Čiščenje črevesja prinaša mnoge koristne učinke, vključno z izboljšanim delovanjem jeter in ledvic. Zaprtje, povečanje telesne teže, lenoba, akne, kožne spremembe, napenjanje in nezdravo iztrebljanje so opozorilni znaki, ki nam povedo, da ni vse tako, kot bi moralo biti.
Kakšen je namen čiščenja črevesja?
Odpadni material, ki se zadržuje v črevesju dalj časa, nam povzroča kar nekaj težav. Iz strupov v črevesju in gnitja nastaja vrsta črevesnih obolenj, iz katerih se marsikdaj razvije črevesni rak. Če strupi iz črevesja vstopijo v cirkulacijo, lahko povzročijo obolenja tudi drugje v telesu. Plasti starega materiala zmanjšajo tudi sposobnost črevesja, da vsrka pomembne minerale in vitamine. Zaradi plasti odpadnega materiala na stenah črevesja se upočasni normalno krčenje (peristaltika) črevesja, kar povzroči zaprtost in druge s tem povezane težave.
1. Odstranjevanje odpadkov in toksinov
Z nepravilnim gibanjem debelega črevesja in pomanjkljivim iztrebljanjem se fekalni odpadki začnejo kopičiti v našem črevesju. Prebavljena in neprebavljena hrana iz želodca potuje v tanko črevo, kjer se hranilne snovi iz hrane, ki jo jemo, absorbirajo. Ostala hrana, ki vsebuje odmrle celice, nezdravi ali mrtvi mikrobi in drugi škodljivi stranski produkti pa se nato premaknejo v debelo črevo. To so v veliki meri odpadne snovi z malo hranilnimi snovmi, z izjemo nekaj vode in elektrolitov, ki se v debelem črevesju lahko absorbirajo za uporabo v našem telesu. Vendar če se ti odpadki redno in vsakodnevno ne odstranjujejo iz telesa, začnejo trohneti in s tem vplivajo na razvoj bakterij v našem telesu. Posledica tega je, da se naše črevo zelo hitro napolni s strupenimi snovmi.
Če torej nismo v življenju naredili ničesar, da bi ohranjali naše črevo čisto, obstaja velika verjetnost, da starejši kot smo, bolj je naše črevo polno z vse mogočimi odpadnimi in strupenimi snovmi. Te odpadne snovi pa so zelo primeren teren za uspevanje nekaterih nezdravih bakterij in mikrobov, ki sčasoma povzročijo nedvomno škodo našemu telesu. Čiščenje našega črevesja bo tako počasi izboljšalo svoje predvidene funkcije in se bo tako povrnilo v svoje prvotno naravno in zdravo stanje.
2. Boljša absorpcija
Ena od glavnih posledic čiščenja črevesa je boljša absorpcija. Pogosto nalaganje strupov in odpadkov vse povprek po črevesni steni ovira funkcijo absorpcije hranljivih snovi.
Čeprav debelo črevo absorbira samo elektrolite in vodo, pa še vedno opravlja zelo pomembno funkcijo glede na to, da je naše telo sestavljeno iz približno sedemdeset odstotkov vode. Če je torej funkcija našega črevesja motena, obstaja velika verjetnost, da se bo zgodila dehidracija telesa.
3. Izboljšanje delovanja drugih organov
Nezdravo črevo vpliva tudi na delovanje vseh drugih organov. Ko je naše črevo zamašeno, pritiska na jetra in tako moti njene funkcije. Jetra so skupaj z debelim črevesom, ledvicami in kožo eden od glavnih organov za odstranjevanje toksinov v telesu. Vloga jeter v razstrupljanju je pretvarjanje in razstrupljanje škodljivih toksinov v snovi, ki se lahko varno izločijo iz telesa. Ko je prebava slaba, se v črevesju začnejo množiti bakterije, kar povzroča gnitje in ustvarjanje toksinov. Ti toksini pa lahko poškodujejo sluznico črevesa, kar poveča njeno prepustnost in omogoča toksinom, da vstopijo v krvni obtok in pridobijo dostop do vseh delov telesa. To pomeni dodaten stres tako v jetrih kot tudi v ledvicah, saj nezdrava jetra vodijo do nezdravih ledvic. To je začaran krog. Zdravo črevo pomaga odstraniti odpadke, še preden postanejo strupeni. Zdravo črevo je torej prvi večji korak k temu, da tudi drugi organi svoje naloge učinkovito opravljajo.
4. Boljše zdravje na splošno
Čisto črevo je sestavni del splošnega zdravja prebavil, kar pomaga pri prebavi, boljši absorpciji hranilnih snovi iz hrane in pripomore k temu, da se bo človek počutil veliko lažji in bolj živ ter poln energije.
Dodatni učinki očiščenega črevesja:
aktivira in okrepi polenele mišice črevesja,
peristaltika črevesja se izboljša,
povrne črevesje v naravno obliko.
Izogibajmo se odvajalom
Odvajala imajo hiter učinek, kar ne reši problema, ampak ga lahko načeloma le poslabša, saj ob pogosti uporabi polenijo naše črevo. Zato se raje izogibajte odvajalom pri zaprtju, saj povzročajo driske, posledično pa se črevo refleksno odzove z zaprtjem. Ustvari se začaran krog in vedno večje poseganje po odvajalih.
Vlaknine za zdravo prebavo
Prehranske vlaknine spadajo med prebiotike. Vlaknine s svojimi pozitivnimi učinki izboljšajo zdravje organizma. Tako je vedno bolj popularno dodajanje vlaknin v prehrano. Le-te so neprebavljive oblike sestavljenih ogljikovih hidratov. Vezi v molekuli vlaknin so odporne proti encimom, ki delujejo v prebavnem sistemu. Ti naravni rastlinski proizvodi ostanejo v črevesju tudi po tem, ko so bili maščobe, beljakovine, prebavljivi ogljikovi hidrati, vitamini, minerali in voda že presnovljeni in vsrkani. Le bakterije v debelem črevesju predelajo nekaj prehranskih vlaknin. Takoj po zaužitju obroka imajo vlaknine pomembno vlogo za zdravje želodca, preprečujejo rano na želodcu in dvanajstniku.
Prehranske vlaknine vežejo nase in odstranjujejo iz telesa veliko rakotvornih in strupenih snovi iz naše hrane. Vlaknine vežejo nase tudi holesterol in žolčne kisline, ki se tako pospešeno izločajo iz telesa. To pojasnjuje dejstvo, da z vlakninami bogata hrana znižuje stopnjo infarktov srca in žolčnih kamnov ter dodatno pomaga pri zmanjšanju raka na debelem črevesju, ki ga povzročajo žolčne kisline. Prehranske vlaknine upočasnijo hitrost vsrkavanja ogljikovih hidratov iz črevesja, zato so pomembne za preprečevanje in obvladovanje sladkorne bolezni.
Živila, bogata z vlakninami: otrobi, stročnice, kosmiči, mandlji, polnozrnat ali ržen kruh; vsa sveža zelena zelenjava: solate, radič, špinača, por, peteršilj, stročji fižol, brokoli, zelje, ohrovt, paradižnik; od sadja pa najbolj: jabolka, slive, hruške, pomaranče.
Priporočen dnevni vnos vlaknin je 20 do 40 g oz. približno 14 g na 1000 kcal.
Pomen in funkcije vlaknin
1. Normalno delovanje črevesja
Uživanje zadostne količine vlaknin preprečuje zaprtje in omogoča normalno delovanje črevesja. Za formiranje normalne količine blata in hitrejši prehod so najprimernejše vlaknine iz sadja, zelenjave in otrobov, za odpravljanje zaprtosti pa psilium in celuloza. Za optimalno učinkovitost vlaknin je zelo pomemben tudi zadosten vnos tekočin (vsaj dva litra dnevno, telesno aktivni sorazmerno več).
2. Preprečujejo zaprtje in očistijo črevesje
Vlaknine v črevesju nase vežejo veliko vode. Pri tem močno nabreknejo in tako mehanično pospešujejo praznjenje črevesja. Uspešno preprečujejo zaprtje. S tem zelo pozitivno vplivajo na ves organizem, ker pospešijo prehod hrane skozi črevo. Koristne so tudi zaradi očiščevalne funkcije, ker v črevesju vežejo nase del toksičnih in odpadnih snovi. Zato je zelo pomembno, da hrano z vlakninami jemo pri vsakem obroku, da se tudi v črevesju izmenoma nalaga hrana z manj in več vlakninami. Zaradi tega je prebava boljša in enakomernejša. Med obroki pa je treba piti vodo, da se vlaknine napojijo in opravijo svojo vlogo v telesu. Pri pomanjkanju vlaknin v prehrani pogosto nastaja zaprtje.
Zaradi naprezanja med izločanjem blata se poveča pritisk krvi v žilah, kar jih lahko resno poškoduje, zlasti žile v nogah in danki, tako nastajajo krčne žile in hemoroidi. Zaradi naprezanja se tudi želodec lahko premakne v prsni koš, pri čemer se poveča odprtina v trebušni preponi. Počasno blato z malo vlaknin zapira odprtino proti slepiču in večkrat povzroči vnetje slepiča. Sindrom razdraženega debelega črevesja je najpogostejša bolezen prebavil, s katero se sreča zdravnik pacientov, ki uživajo hrano s premalo vlaknin.
3. Zniževanje krvnega holesterola
Povečanje zaužite količine viskoznih vlaknin dokazano znižuje količino skupnega in LDL holesterola v krvi pri nespremenjeni prehrani. Vendar pozor: povečanje zaužitih vlaknin nikakor ne sme biti edini preventivni ali celo kurativni ukrep za povišan holesterol. Če je človek s povišanim holesterolom povsem neaktiven in uživa nezdravo hrano z veliko trans in nasičenimi maščobni kislinami, mu niti konjska doza ovsa ne bo pomagala do normalne krvne slike.
4. Manjši dvig krvnega sladkorja po hranjenju
Po zaužitju hrane, ki vsebuje določen delež ogljikovih hidratov, pride do dviga krvnega sladkorja. Hrana, ki ima višji glikemični indeks, povzroči hitrejši in večji dvig. Povišan krvni sladkor sproži izločanje hormona inzulina, ki omogoča transport sladkorja v telesne celice in tako znižuje nivo krvnega sladkorja. Strokovnjaki predvidevajo, da lahko velika nihanja krvnega sladkorja in s tem inzulina privedejo do sladkorne bolezni tipa II. Viskozne vlaknine v hrani zmanjšujejo hitrost absorpcije ogljikovih hidratov v črevesju, zaradi česar je dvig krvnega sladkorja in posledično inzulina manjši.
5. Preprečevanje srčno-žilnih bolezni
Zaradi pomoči pri nadzorovanju krvnega holesterola, sladkorja in inzulina ter pozitivnih sprememb, ki jih normalizacija naštetih vrednosti lahko prinese (npr. znižanje krvnega tlaka), je povečanje količine zaužitih vlaknin povezano tudi z zmanjšanjem tveganja za nastanek srčno-žilnih bolezni.
6. Pomagajo pri zdravem hujšanju
Z vlakninami bogata hrana napolni želodec in poteši lakoto z vnosom manj kalorij. Ko je veliko vlaknin v črevesju, se upočasni vsrkavanje vseh ogljikovih hidratov v kri.
Izognite se težavam – uživajte PSILIUM ali INDIJSKI TRPOTEC!
Psilium ali indijski trpotec je znana vlaknina, ki pomaga pri odpravljanju zaprtosti, driske, čiščenju debelega črevesja in ohranjanju zdravega prebavnega trakta. Psilium je lupina semena indijskega trpotca in sodi v sam vrh živil, ki uravnavajo telesno težo in splošno zdravje prebavil. Vsebuje vpojne vlaknine, ki reducirajo apetit, izboljšujejo prebavo in čistijo organizem, zaradi česar so idealen dodatek zdravi dieti. Poskrbijo za dovoljšen vnos vlaknin. Psilium vsebuje kar enainsedemdeset gramov topnih vlaknin na sto gramov teže; enaka količina ovsenih otrobov jih vsebuje le pet gramov. Šele pred kratkim so znanstveniki dognali, da so topne vlaknine edinstvenega pomena za metabolizem. Ker psilium vzbuja občutek sitosti, kar je v primeru diete dobrodošlo v času obroka, velja za eno najbolj enostavnih, zdravih in efektivnih živil za uravnavanje telesne teže. Psilium v prebavnem traktu vpije vase velike količine vode, s čimer izboljša strukturo blata in olajša njegovo prehajanje po črevesju. Ena od prednosti, ki jih ima pred drugimi viri vlaknin, je tudi blaženje napenjanja in napihnjenosti. Uporabni del: seme, zdravilne so sluzi, vsebovane v lupini.
Zeliščna raba
Je tako odvajalo kot sredstvo proti driski. Ker sluzi vežejo nase vodo, se pri zaprtju zveča prostornina črevesne vsebine, kar mehansko vzdrami črevo, da potisne blato naprej, to pa rado polzi, ker je zaradi sluzi postalo tudi spolzko. Nastanejo razmere za ugodnejši razvoj prebavnih bakterij, ki še dodatno zvečajo prostornino blata. Pri driski sluzi z vezanjem vode zvečajo židkost črevesne vsebine, s čimer se le-ta počasneje premika, iztrebljanje pa postane manj pogosto. Zaradi postopnega načina delovanja naj zdravljenje zaprtja traja najmanj dva do tri dni, šele tedaj lahko pričakujemo najboljši zdravilni uspeh.
Splošno znana primernost uporabe indijskega trpotca
Semena indijskega trpotca so primerna za zdravljenje navadnega zaprtja ter v okoliščinah, ko se želi blato iztrebljati z mehkimi gibi, na primer pri razpokah v zadnjiku, zlati žili, po operaciji na danki in kolostomiji, pri sindromu vzdraženega črevesja in divertikularni bolezni ter med nosečnostjo. Nadalje so primerna za vzdrževanje normalne prebave pri dietah s primanjkljajem vlaknin ter pri kratkotrajnem simptomatičnem zdravljenju nespecifične driske. Zdravilni učinek je odvisen od pitja zadosti tekočine: vode, soka ali čaja.
Masaža trebuha za boljšo prebavo
Za pospešitev prebave pa lahko uporabimo tudi posebno tehniko blage masaže trebuha, ki nam bo pomagala pospešiti delovanje črevesja. Pripravili smo vam video vodnik tukaj.
Rdeči bor cenijo kot rastlino, ki pomaga zlasti pri obolenjih dihal. Ker zmanjšuje otekline sluznic zgornjih dihalnih poti, ga priporočajo pri kroničnem (dolgotrajnem) bronhitisu, kašlju in vnetju grla. Med učinki, ki mu jih pripisujejo, so: uničevanje kužnih klic, pospeševanje odvajanje vode iz telesa in lajšanje revmatične bolečine.
Rdeči bor (Pinus sylvestris) uspeva na peščenih ravninah in skalah sončnih pobočij Evrope ter severne in zahodne Azije. Zraste več deset metrov visoko. Njegova glavna korenina sega globoko v zemljo in njeni odrastki se razraščajo na vse strani. Mlada stebla in veje imajo rdečkasto skorjo, ki pozneje porjavi. Sivozelene iglice so razvrščene v dvojice in te v šope. Na koncu vejic je pet do šest mladih listnih popkov (borovih vršičkov), ki jih varujejo luskasti listki. Če posadimo rdeči bor doma na vrtu, se zelo razraste. V majhnem vrtu tudi zelo hitro prevlada. Najraje ima dobro odcedna tla in sončno lego.
Izvlečke iz rdečega bora uporabljajo v številnih farmacevtskih izdelkih. Ker je rdeči bor izvrsten antiseptik (uničuje mikroorganizme na koži in sluznicah), lahko pomaga pri okužbah dihal in sečil. Raziskave, ki so jih leta 2000 izvedli na Finskem, kažejo, da ta rastlina učinkuje proti nekaterim vrstam bakterij in tudi proti glivi Candida albicans.
Vršički zdravja
Uporabni deli rdečega bora v zdravilne namene so njegovi storži, smola in iglice. Mlade borove vršičke v ljudski medicini v številnih državah uporabljajo za pripravo napitkov in kopeli za blaženje kašlja, izčrpanosti, slabe prekrvitve, artritisa, revme, ran, ki se težko celijo, in kožnih bolezni. Mlade popke, ki vsebujejo eterično olje, bogato s pinenom, limonenom in smolo, nabiramo spomladi, ko so še pokriti z rjavimi luskami.
POPAREK pripravimo tako, da 20 gramov (svežih ali posušenih) borovih vršičkov stresemo v liter vrele vode.
Za lajšanje bronhitisa in kašlja uživamo poparek na osnovi rdečega bora. Namakamo 10 minut, nato precedimo in popijemo štiri do pet skodelic na dan.
Pri vnetju grla (laringitisu) poparek grgramo štiri- ali petkrat na dan.
Proti nahodu in prehladu tri- ali štirikrat na dan vdihavamo hlape ravno tako pripravljenega poparka.
KOPEL pripravimo tako, da 250 gramov posušenih borovih iglic v platneni vrečki damo v kopel. Druga možnost je, da približno 250 gramov borovih iglic stresemo v dva litra vrele vode in pustimo stati 20 minut, nato precedimo in zlijemo v kopel.
Eterično olje
Eterično olje iz borovih iglic pridobivajo z vodno destilacijo iz svežih iglic in vršičkov vej. V iglicah so tudi flavonoidi in majhna količina vitamina C. Tudi njegovo uporabo priporočajo pri obolenjih dihal. Mazilo z borovim eteričnim oljem bora naj bi poživljalo krvni obtok v perifernih žilah. Navajajo tudi, da eterično olje blaži vnetja, pospešuje izločanje seča, tonizira mišice in lahko olajša bolečine v primeru išiasa, artritisa in bolečin pri preobremenjenih mišicah.
Borovo eterično olje zelo dobro prečisti, osveži in odišavi zrak. Pravijo, da deluje vzpodbudno in preprečuje miselno utrujenost, izčrpanost in otrplost. Borovo eterično olje, poleg v farmacevtski industriji, uporabljajo še kot dišavno sestavino v milih, detergentih, kozmetičnih izdelkih in parfumih ter kot dodatek številnim prehrambnim izdelkom in pijačam.
NOTRANJA UPORABA. Tri do pet kapljic eteričnega olja nakapljamo na košček sladkorja. INHALACIJA. Kapljice eteričnega olja, ki jih dodamo vreli vodi, ustvarjajo osvežujoče hlape, ki odpirajo zamašene nosnice ali obnosne votline in pomagajo pri izkašljevanju. MAZILA. Proti revmatičnim bolečinam uporabljamo mazila in razna druga sredstva za vtiranje na osnovi rdečega bora ter borovo eterično olje. Eterično olje razredčimo v razmerju tri kapljice na 10 mililitrov nosilnega olja in vtiramo v prizadeti predel. Mazila in sredstva za vtiranje uporabimo večkrat na dan.
Zunanjo uporabo pripravkov na osnovi rdečega bora odsvetujejo, če smo nagnjeni h kožnim alergijam. Doslej ne poročajo o neželenih stranskih učinkih zaradi uporabe borovih vršičkov. Borovo eterično olje je močno, zato ga moramo uporabljati v majhnih količinah, še posebej v kopelih in mešanicah za masažo.
