Zaradi nenehnih vplivov iz okolja so naši lasje pogosto suhi, zato potrebujejo dodatno nego, da bi bili videti zdravi in lesketajoči. Reden nanos mask na lase lahko pripomore k njihovi regeneraciji. Zakaj jim torej ne bi privoščili povsem naravne poslastice? V nadaljevanju vam predstavljamo recept za naravno masko, ki je izredno bogata s proteini in vitamini ter bo vašim lasem povrnila potrebno vlago.
Sestavine:
1 banana
1 žlica medu
1 jajce
1 žlica olivnega olja
1 žlica jogurta
Nekaj kapljic eteričnega olja sivke
Priprava:
Jajce pomešajte z olivnim oljem, nato pa dodajte predhodno pretlačeno banano, med, jogurt in eterično olje sivke. Masko nanestite na celotno dolžino las in jo vtrite. Za bolj učinkovito delovanje maske lase prekrijte s plastično folijo oziroma z vrečko ter jo pustite delovati približno 20 minut. Lase najprej izperite z mlačno vodo, nato jih umijte s šamponom in izperite s hladno vodo.
Eterično olje sivke in banana bosta nevtralizirali vse neprijetne vonjave, zaradi česar dodatno umivanje las ne bo potrebno.
Sivi mreni in drugim degenerativnim spremembam na očesu se ni moč izogniti, lahko pa se upočasni njihov nastanek. Prehrana, ki je bogata z vitamini A, C in E, s cinkom, z luteinom, beta karotenom in omega-3 maščobnimi kislinami lahko ohrani vaš vid. V nadaljevanju predstavljamo pet ključnih živil, ki bodo ohranila zdravje vaših oči.
Pomarančni sok
Vitamin C, ki se nahaja v pomaranči, blagodejno vpliva na zdravje oči. Izboljšuje očesni tlak in lahko zmanjša verjetnost za nastanek sive mrene in katarakte (zameglitve ali motnosti leče v očesu). Raziskave kažejo, da če na dan zaužijemo 500 mg tega pomembnega vitamina, lahko upočasnimo napredovanje starostne degeneracije makule (rumene pege) za približno 25 odstotkov in izgubo vidne ostrosti za 19 odstotkov pri osebah z velikim tveganjem za nastanek očesnih bolezni. Z dvema kozarcema pomarančnega soka ali s kozarcem limonade na dan boste zagotovili zadostno raven vitamina C.
Ostrige
Ostrige so odličen vir cinka, minerala, ki je bistvenega pomena za zdravje oči in dober vid. Cink omogoča vitaminu A proizvodnjo pigmenta melanina, ki ščiti oči in ki je povezan z izboljšanim nočnim vidom. Priporočljivo je uživanje od 40 do 80 mg cinka na dan, to količino pa je mogoče najti v šestih ostrigah (76,3 mg cinka). Druga živila, ki so bogata s cinkom, so govedina, grah in orehi. Vendar pa so kljub temu ostrige tiste, ki so s tem mineralom najbogatejše.
Ohrovt
Ta vrsta zelenjave je bogata z luteinom in zeaksantinom, antioksidantoma, ki se nahajata tudi v naših očeh, pravi strokovnjakinja za prehrano Joy Bauer. Antioksidanti varujejo oči pred škodljivimi prostimi radikali in absorbirajo od 40 do 90 odstotkov intenzivne modre svetlobe. Strokovnjaki pravijo, da zelena listnata zelenjava, kot je denimo ohrovt, lahko poveča gostoto pigmenta v delu mrežnice, odgovornega za podroben pregled. To pomaga pri branju in tako vodi k boljši zaščiti mrežnice.
Arašidi
Vitamin E in omega-3 maščobne kisline so bistvene sestavine arašidov. Vitamin E dokazano ščiti pred sivo mreno in starostno degeneracijo makule (rumene pege), zato je verjetno, da imajo osebe z nizko stopnjo omega-3 maščobnih kislin (DHA in EPA) očesno bolezen, kot je denimo diabetična retinopatija, ki lahko povzroči slepoto.
Kvinoja
Živila z nizkim glikemičnim indeksom, kot je na primer kvinoja, zmanjša tveganje za nastanek starostne degeneracije makule za osem odstotkov. Zato rafinirane ogljikove hidrate, kot je beli kruh, nadomestite z žitu podobnim pridelkom, kvinojo.
Redno ščetkanje in skrb za ustno higieno včasih nista dovolj, da bi se znebili madežev z zob. Medtem ko so belilni trakovi in ostali izdelki za beljenje zob lahko zelo učinkoviti, prav tako lahko povzročijo bolečo občutljivost zob in dlesni. Prav zaradi tega vam v nadaljevanju predstavljamo nekaj naravnih načinov, s pomočjo katerih lahko posvetlite zobe za nekaj odtenkov in brez nevarnosti, da bi jih pri tem poškodovali z grobimi sredstvi, ki se sicer nahajajo v izdelkih za beljenje zob.
Jabolka
Lahko bi rekli, da ima jabolko, medtem ko ga žvečite, podoben učinek na vaše zobe kot zobna ščetka. Žvečenje jabolka odstranjuje drobne koščke hrane in bakterije med zobmi, z zob pa izginjajo površinski madeži. Jabolka vsebujejo tudi jabolčno kislino, katero običajno najdemo v izdelkih za beljenje zob, saj pomaga pri odstranjevanju madežev.
Jagode
Ta slasten sadež je močno belilo za zobe, saj vsebuje encime, ki pobelijo zobe in čistijo zobne obloge. In kako se čiščenja lotiti? Po zobeh podrgnite kar s celo ali z pretlačeno jagodo. Ker pa jagode vsebujejo veliko sladkorja, jih po tem opravilu umijte kot običajno. Bleščeč nasmeh zagotovljen!
Žitarice
Uživanje žitaric oziroma kosmičev spodbuja izločanje sline v ustih, kar samo po sebi pripomore k bolj belim zobem. Povišana raven sline namreč naravno odstranjuje zobne obloge.
Pomaranča ali limona
Notranja stran pomarančnega olupka vsebuje sestavine, ki belijo zobe. Zobe drgnite s pomarančnim ali limoninim olupkom, rezultati pa bodo še boljši, če boste postopek nekajkrat ponovili. Zobe temeljito umijte z zobno pasto.
Jabolčni kis
Zobe lahko pobelite tudi z jabolčnim kisom, vendar je tukaj pomembna previdnost, saj lahko kislina poškoduje sklenino. Mala žlička kisa, pomešana s pol kozarca vode, je izvrstna za izpiranje ust. Če boste postopek ponavljali vsakodnevno, bodo vaši zobje vidno bolj beli.
Soda bikarbona
Soda bikarbona naj bi bila izjemno učinkovita za beljenje zob, uporabljamo pa jo lahko na več načinov. Lahko jo recimo zmešate s sveže iztisnjenim sokom limone. Pripravek se bo rahlo penil. Pripravljeno mešanico si nanesite na očiščene zobe in jo pustite delovati eno minuto. Zobe nato umijte kot običajno. Bodite zares previdni, da zmesi ne bi na zobeh pustili dlje, daj bi s tem lahko poškodovali zobno sklenino.
Čeprav se olivno olje najpogosteje uporablja v prehrani ter predstavlja temelj zdrave, mediteranske prehrane, se je izkazalo tudi za odlično čistilo, loščilo in mazivo.
Vse prednosti olivnega olja
Oliva je zelo koristna. Poleg tega, da jo uporabljamo v prehrani, v prehrani jo uporabljamo za osebno nego, pri hišnih opravilih in tudi pri negi hišnih ljubljenčkov. Seveda pa nikakor ne moremo mimo številnih prednosti, ki ga ima olivno olje na zdravje. Kot živilo ima visoko koncentracijo mononenasičenih maščobnih kislin, ki pomagajo pri ustvarjanju ‘dobrega’ (HDL) in zniževanju ‘slabega’ holesterola (LDL). Znano je tudi, da olivno olje nežno vpliva na prebavni sistem in tudi lahko pomaga preprečiti nastanek žolčnih kamnov. Vsebuje pomembne vitamine in hranilne snovi ter je bogato z antioksidanti, zato mnogi verjamejo, da pomaga pri boju proti raku.
Manj kot je olivno olje obdelano, več hranilnih snovi vsebuje in je praviloma tudi dražje. Ekstra deviško olivno olje se pridobiva iz prvega stiskanja oliv, zaradi česar ima boljši okus in vonj.
Čiščenje
Olivno olje lahko uporabimo za loščenje in čiščenje pohištva in kovine, s čimer bi preprečili korozijo in spremembe barve. Za loščenje mize zmešajte olivno olje in limonin sok v razmerju dve tretjini olivnega olja in eno tretjino limoninega soka. Na čisto krpo nanesite le nekaj kapljic in i njo pobrišite prah in drugo nečistočo z mize. Tako pripravljeno loščilo oziroma čistilo lahko uporabite za vse vrste lesenega pohištva in druge lesene elemente.
Sprostite zataknjeno zadrgo
Če imate težavo z zataknjeno zadrgo, nanjo pokapljajte malo olivnega olja in jo nežno poskusite zapreti oziroma odpreti.
Popravite škripajoča vrata
Olivno olje se lahko uporablja kot mazivo in kot tako je lahko vsestransko. Z njimi lahko na enostaven način denimo popravite škripajoča vrata, tako da njihov škripajoči del nanesete nekaj kapljic olja. Gre za idealno alternativo tovarniškim mazivom, ki so praviloma izdelana na osnovi ogljikovodikov. Saj veste, manj kot uporabljate tovrstne izdelke, bližje ste čistejšemu svetu.
Za mehko mačjo dlako
S pomočjo olivnega olja bo tudi kožušček vaše mačke bolj svetleč in zdrav. V mačjo hrano dodajte žličko olivnega olja, ki bo poleg lepe dlake poskrbela za preprečevanje nastanka nadležnih kep dlak v želodcu. Le-te se namreč pogosto pojavljajo med čiščenjem in negovanjem, saj mačke dlako požirajo. Olivno olje je za mačke tudi veliko bolj nežno kot maziva na osnovi petroleja, ki se uporabljajo za isto stvar.
V Preddvoru so zgradili leseni vrtec, ki je zasnovan kot sodobna, energijsko visoko učinkovita zgradba, zgrajena v skladu z načeli pasivne gradnje.
Septembra 2012 je začel delovati vrtec Storžek, zgrajen iz masivne lesene konstrukcije v pasivnem standardu. Naložba v vrtec s sedmimi oddelki na 1.550 m2 je Občino Preddvor veljala 2,5 milijona €. Cena na m2 na ključ (z opremo) je bila 1.400 €, sama stavba z instalacijami pa 800 – 900 €/m2. Občina je za investicijo dobila nepovratni denar Eko sklada, na račun visokega indeksa razvojne ogroženosti tudi ugodna posojila. Vrtec je podjetje Jelovica zgradilo v 6 mesecih. Na dveh strehah ima sončno elektrarno, greje se z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso. Vračanje toplote v sistemu prezračevanja je urejeno s centralno rekuperacijo zraka.
Centralna stavba vrtca ima dva kraka z učilnicami. Koncept omogoča enostavno dodajanje modulov novih prostorov. Na obeh krakih vrtca in osnovne šole (stavba za vrtcem) je na strehi sončna elektrarna skupne moči 64 kW.
Specifikacije gradnje:
Pasivna hiša
■ Lesena ■ Ogrevanje, Prezračevanje, Hlajenje Posamezni sklopi zunanjega termičnega ovoja lesenega vrtca imajo toplotno prehodnost med 0,08 in 0,11 W/m²/K. Masivno grajeni sklopi (tla proti terenu, vkopana stena) pa med 0,11 in 0,13 W/m²/K. Stavbno pohištvo ima trojno zasteklitev (U = 0,6 W/m²/K), leseni profili stavbnega pohištva imajo U = 0,95 W/m²/K. Delež steklenih površin na obodu je 7%. Skupna toplotna prehodnost ovoja stavbe znaša 0,157 W/m²/K, specifične toplotne izgube pa 0,135 W/m²/K. Skozi stavbno pohištvo prehaja 41% toplote, skozi vkopani del in fasado 24%, skozi streho 19%, skozi toplotne mostove pa 3%. Nekaj karakterističnih podatkov: • Skupna površina prostorov 1361 m² • Zastekljene površine, 177,6 m² • Ogrevana prostornina 8359 m3 • U faktor zunanje stene: 0,10 W/m²/K • U faktor strehe: 0,085 W/m²/K • U faktor temeljne plošče s tlaki: 0,115 W/m²/K • Pod temeljno ploščo je 18 cm XPS, nad njo še 12 cm kamene volne
Lesena hiša
■ Montažna ■ Sestavljena iz elementov Nekaj zanimivih statističnih podatkov o porabi lesa pri gradnji vrtca: • Macesnove fasadne obloge, 35 m3 • Fasadni zaključki, 2 m3 • Podkonstrukcija lesene fasade, 16 m3 • Križno lepljene stropne plošče, 110 m3 • Ostrešje in stropna konstrukcija, 145 m3 • Stenski elementi, 130 m3
Tudi servisni vhod ima dodelane podrobnosti. Dobro so vidni stiki lesene fasadne obloge, obdelava okrog okna, ter elektronski elementi za varnost stavbe in vstop. Vhod je zaščiten s prozornim nadstreškom na kovinski konstrukciji.
Prezračevanje
■ Rekuperacija ■ Prezračevalni sistem Vračanje toplote v sistemu prezračevanja je urejeno s centralno rekuperacijo. Celoten strojni del je v podstrešnem delu vrtca.
Ogrevalni sistem
■ Nizkotemperaturno ■ Radiatorji, Talno, Rekuperacija Objekt se ogreva s centralno kotlarno na biomaso (sekanci). Na podlagi koncesijske pogodbe koncesionar dobavlja toploto (meri se preko kalorimetrov v kWh), ne pa sekancev. Zato ni potrebna kontrola kakovosti dobavljenih sekancev.
Fotovoltaika
■ Odprt sistem (prodaja v omrežje) Na strehah dveh krakov vrtca in osnovne šole je postavljena sončna elektrarna skupne moči 64 kW.
Igralnice so odprte na jug, zato je zaščita pred soncem nujna. Senčilo pod prozorno streho preprečuje pregrevanje stavbe ter zunanjega igralnega in učnega dela pod napuščem. Žaluzije na oknih pa zatemnijo igralnico, ko ta postane spalnica.
Na nekaj naših vprašanj je odgovoril tudi Marjan Peneš, univ. dipl. pedagog in pomočnik ravnateljice za vrtec pri OŠ Preddvor.
Zakaj ste se odločili ravno za pasivno gradnjo vrtca? Naš vrtec je organizacijsko vezan na osnovno šolo. Preden sem postal pom. ravnateljice za vrtec sem petnajst let vodil šolo s podružnicami in vrtce ob njej. Že kmalu po nastopu ravnateljevanja sem se ob idejah nekaterih pedagoških delavcev odločil, da bo zdrav način življenja in dela rdeča nit mojega ravnateljevanja. Zato smo kmalu vstopili v sistem Zdravih šol, kar je imelo posledice na vseh področjih: prostore vrtca in šole ogrevamo na lesno biomaso, postali smo prva osnovna šola v Sloveniji s sončno elektrarno na strehi, smo med začetniki uvajanja zdrave oz. doma pridelane hrane, za povrh pa sta tudi občina Preddvor in njen župan naklonjena tej zamisli, zato smo hitro našli skupen jezik.
Koliko časa ste vrtec načrtovali in ali je bil že od začetka idejno zasnovan kot visoko učinkovita energetska stavba? Po mojih zapiskih smo nov ali vsaj obnovljen stari vrtec “sanjali” več kot štiri leta, a dlje od pogovorov ni prišlo. Zadnje dve leti pa se je dogajanje zgostilo in sanje so se počasi konkretizirale.
Kako so novi vrtec sprejeli občani in starši otrok, ki ga obiskujejo? Z navdušenjem. In kako ne? Tako je, kot bi se na novo rodili. Pogoji za delo tako vzgojiteljskega kot tehničnega kadra so neprimerljivi z nekdanjim stanjem. Kako ne bi bili zadovoljni tudi starši: njihovi otroci se navkljub slabemu vremenu razigrano podijo po prostorni telovadnici, prej pa so se stiskali v nizkih, kakšno resnejše razgibavanje pa je čakalo na lepše vreme.
Kako ste zadovoljni z bivanjem v novih prostorih? Ali bi tak tip stavbe priporočili tudi drugim? Stavba že na zunaj sporoča, da je njen glavni vir gradnje les. Skupaj z okoljem, ki je pri nas pod gorami res čudovito, se zlije v neko milino in domačnost. Vsekakor bi tak tip stavbe priporočil tudi drugim, ki se odločajo za gradnjo novih objektov za potrebe predšolskega varstva.
Ali nudite otrokom v vrtcu tudi zdravo prehrano in kakšen pomen ima pri vas prehrana otrok? Že uvodoma sem povedal, da smo med začetniki uvajanja zdrave oz. doma pridelane hrane. Naša profesorica gospodinjstva, Maja Šenk Zidar, je orala ledino na tem področju. V začetku je bilo veliko odpora, saj je veljalo za zdravo prehrano to, da se otrokom da bel kruh in pije sladke pijače. Otroci so se zmrdovali nad rženim kruhom in doma pridelanim jabolki. V kuhinjo smo dobivali po malici kupe ostankov hrane. Kmalu bi obupali. Danes je stanje povsem drugačno, saj se je vztrajanje izplačalo: otroci brez zmrdovanja pojedo vse.
Mehčalec za perilo lahko pripravite kar sami. Ne le, da je doma pripravljen znatno cenejši od tistega iz trgovine, je tudi bolj zdrav, saj vsebuje le naravne sestavine.
Potrebujete: 100 g sode bikarbone 600 ml alkoholnega kisa 700 ml destilirane vode Eterično olje po izbiri
Priprava: V veliko posodo (vsaj 4-litrsko) vstavite sodo bikarbono in ji dodajte 100 ml vode. Počasi dolivajte kis. Med dolivanjem kisa bo prišlo do penjenja, kar je povsem normalna reakcija med kisom in sodo bikarbono. Počakajte nekaj minut, da se soda bikarbona raztopi. Zatem dodajte preostanek vode, ki bo ustavil penjenje in šele takrat začnite mešati, da bi dobili homogeno tekočino. Mešanici dodajte 10 do 15 kapljic eteričnega olja po želji. Pripravljen izdelek prelijte v plastično posodo s pokrovom. Pri pranju perila uporabite eno dozico oziroma lonček mehčalca.
Mednarodna ekipa znanstvenikov je nedavno objavila doslej najboljšo napoved morebitnega zvišanja morske gladine do leta 2100, ki bo posledica taljenja ledu, in zdi se, da stvari vendarle ne bodo tako črne, kot so sprva napovedovali.
Glede na novo študijo se bodo oceani do leta 2100 izključno zaradi zaradi taljenja ledenikov in ledenih pokrovov povišali za največ 36,8 centimetrov. Verjetnost, da bi se skupna raven morja okoli Velike Britanije porasla za en meter je zelo majhna – približno pet-odstotna.
Zadnje poročilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) je zelo podrobno predstavilo številne vidike podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih. Čeprav je v njem navedeno, da bi se do konca stoletja lahko gladina morja porasla za 18 do 59 centimetrov, raziskovalci niso imeli jasne slike o tem, kakšen delež bi pri tem procesu imelo taljenje ledu.
Dva ključna vzroka rasti
Morja in oceani bodo porasli s porastom temperatur zaradi dveh razlogov, in sicer ker se voda segreva in ker se bo ledeni pokrov postopno talil. Vendar pa so prejšnje raziskave pokazale, da je zelo težko natančno določiti, kako hitro naj bi se to dogajalo.
Nova študija, v kateri je sodelovala skupina znanstvenikov iz 24 institucij, večinoma iz Evrope, temelji na tako imenovani srednji oceni porasta povprečnih temperatur za 3,5 stopinj Celzija. Ko so temu dodali učinek širjenja vode, je skupina strokovnjakov, imenovanih Ice2sea, ocenila, da se bo gladina oceanov povišala največ za 69 centimetrov, kar pa ni veliko drugače od ocene IPCC-ja.
Po objavi poročila IPCC-ja so le-tega nekateri strokovnjaki zavrgli, ker naj bi bil preveč optimističen. Takrat so različne ekipe predstavile svoje neodvisne napovedi, ki so napovedovali povišanje od enega do dveh metrov. Vendar pa končno poročilo kaže, da je IPCC z nekaj deset centimetri manjšim predvidenjem pravzaprav bil zelo blizu.
Največje neznanke
Člani ekipe so dejali, da so bile glavne neznanke doslej količina toplote, s katero bi segreti oceani lahko talili obrobne dele ledenih pokrovov ter hitrost, s katero bi se ledeniki začeli taliti. Za razrešitev te uganke je Ice2sea zasnoval veliko bolj prefinjene modele simulacije vpliva ozračja na oceane ter njihovega vpliva na ledene plošče.
David Vaughan, član British Antarctic Surveya na Cambridgeu, pravi, da so prvič dobili modele, ki povezujejo vse pomembne dejavnike. Ugotovili so, da ima segrevanje močan vpliv na taljenje ledu. Vendar pa je se drugi učinek izkazal za manjšega, kot se je zanj sprva pričakovalo. Natančneje, odtaljena voda se spušča pod ledenike in zmanjšuje trenje ter tako ledeniki hitreje zdrsnejo v morje. Vendar je bilo ugotovljeno, da se to zgodi le v kratkih fazah oziroma pri zdrsih. »To je učinek, ampak daleč od tega, da bi bil prevladujoč,« je dejal Vaughan.
Kljub temu, da novi izračuni kažejo počasnejše dvigovanje morske gladine od predvidene, je treba opozoriti, da se bo še naprej povečevala tudi v prihodnjih stoletjih. Podnebni zapisi iz preteklosti kažejo, da je Zemlja bila le nekaj stopinj toplejša kot je danes, gladina morja pa nekaj deset metrov višja. Torej, takšen skrajen porast nas kljub vsemu še čaka, vendar nekoliko kasneje, kot smo mislili.
Joga proti stresu je odlična za vse, ki se vsakodnevno spopadate s stresom tako doma kot v službi. Joga kot znanost o človeku nam je skozi tisočletja pomagala spoznavati nas same in naše mesto v svetu. Osnovni princip v jogi je nenasilje ali ljubezen v najširšem smislu, to je skrb za dobrobit vseh ljudi ter žive in nežive narave. Dober odnos do drugih se začne pri nas samih. Če ne maramo sebe in s seboj slabo ravnamo, se bo to odražalo tudi v razmerju do drugih. Če ne znamo poskrbeti zase, tudi za druge ne bomo znali. Morda bomo svoje slabosti pripisovali drugim ali pa v njih prepoznavali le tisto, kar je v nas samih.
Kako nam lahko pomaga joga proti stresu?
Naša negativna razpoloženja in čustva bodo najprej škodila nam samim. Zato je tako pomembno, da se naučimo opazovati sebe, vendar brez obsojanja ali lažnega ponosa. Že samo z zavedanjem, kaj se dogaja v nas tako na fizičnem kot na psihičnem nivoju, nam omogoči, da se odločamo bolj premišljeno in zaživimo bolj izpolnjujoče življenje.
V delovnem okolju se tako ali drugače srečujemo s pritiski in stresi, in če jih ne znamo nevtralizirati, se bo to prej ali slej odrazilo na našem počutju in načelo naše zdravje. Ker se napetost ob stresu najpogosteje kopiči v mišicah ob hrbtenici in v ramenskem obroču, bomo opisali tri joga vaje proti stresu, ki nam pomagajo ublažiti napetost. Če jih izvajamo z zaprtimi očmi, bomo le-te spočili, hkrati pa se bomo lažje osredotočili na dogajanje v telesu. Poleg fizičnih učinkov, ki jih bomo opisali, nam jogijske vaje razvijajo koordinacijo in koncentracijo ter spodbujajo samozavedanje.
Vaja 1: Križanje rok nad glavo
Sedimo z zravnanim hrbtom. Roke prosto visijo ob telesu. Ob vdihu odročimo roke vstran in jih dvigujemo, dokler jih ne prekrižamo nad glavo. Medtem ko roke dvigamo, občutimo, kako se najprej razširi trebuh, nato se razširijo rebra in končno področje ključnic. Če smo navajeni sedeti z upognjenim hrbtom, imamo verjetno skrajšane in oslabljene vzdolžne trebušne mišice. Globok vdih jih sprosti in raztegne. Ko se roke dvignejo nad ramena, lahko občutimo tudi iztezanje stranskih mišic trupa in zadnje strani nadlakti, ki jih sicer redko uporabljamo. Nasprotno pa se napnejo mišice ramenskega obroča.
Z izdihom roke ponovno spustimo ob telo. Pri tem se ramenski obroč sprosti. Kadar smo zelo napeti, se je lažje sprostiti ob izmeničnem napenjanju in sproščanju mišic. Poleg tega z gibanjem »pokurimo stresne hormone«, ki telo pripravijo na reakcijo »boj ali beg« in so nam skozi evolucijo reševali življenja, v sodobnem svetu pa nam večkrat bolj škodijo kot koristijo.
Gibi pri tej vaji poglabljajo dihanje in nas s tem še dodatno sprostijo, hkrati pa nas s povečanim dotokom zraka osvežijo. Poleg tega tudi razgibavajo ramenski sklep in s tem spodbujajo izločanje sklepne tekočine, ki »podmaže« in prehranjuje sklepni hrustanec. Vajo ponovimo petkrat oziroma kolikor krat nam je prijetno.
Vaja 2: Kroženje z rameni
Tudi za to vajo je osnovni položaj sedenje z zravnanim hrbtom. Upognemo komolce in položimo prste na ramena. Ob vdihu dvignemo ramena in komolce ter jih v loku potisnemo nazaj, da čim bolj odpremo prsni koš ter raztegnemo mišice v področju ključnic. Ob izdihu potisnemo ramena in komolce navzdol in naprej, tako da opišejo celoten krog. Tako krožimo v ritmu dihanja. S tem izmenično krčimo in raztezamo mišice ramenskega obroča ter prednje in zadnje strani nadlakti. Ko so mišice na hrbtni strani skrčene, iztezamo mišice na sprednji strani in obratno. Enako velja za mišice, ki ramena dvigajo in spuščajo. Ko ramena spuščamo in potiskamo naprej, še dodatno stisnemo prsni koš in poglobimo izdih. Ko ramena dvigamo in potiskamo nazaj, pa poglobimo vdih. Pri tem ves čas pazimo, da ostane hrbet zravnan in roke sproščene. Po najmanj petih ponovitvah začnemo krožiti v drugo smer. To pomeni, da z vdihom dvignemo ramena in komolce in zakrožimo naprej, z izdihom pa navzdol in nazaj. Ker je eden od glavnih principov v jogi uravnovešanje, naredimo enako število krogov nazaj in naprej.
Vaja 3: Nagibanje glave in vratu naprej‒nazaj
Sedimo z zravnanim hrbtom. Dlani položimo tik za hrbet s prsti obrnjenimi nazaj, tako da z rokami fiksiramo trup. Ramena in hrbet ostanejo ves čas izvajanja vaje nepremični. Iztegnemo vrat, kot če bi nas nekaj dvigovalo za teme. Z vdihom nagnemo vrat nazaj, in ko ne gre več, spustimo nazaj še glavo. Skušajmo obdržati čim bolj sproščen vrat in pustimo, da nam glava s svojo težo raztegne mišice na prednji strani vratu. Če imamo težave z vratnim delom hrbtenice, naj bo nagib zelo počasen in z občutkom, da ga res izvedemo samo do meje neugodja in ne prestopimo praga bolečine. Zaradi raztezanja mišic ob vratnih žilah, lahko le-te stisnemo in s tem zmanjšamo dotok krvi v glavo. Posledica je, da se nam ob pretiranem nagibu lahko »stemni pred očmi«. K temu so nagnjene osebe, ki imajo že sicer zmanjšan pretok krvi v vratnih žilah ali imajo nizek krvni tlak. Te naj bodo tudi sicer zelo pozorne pri nagibanju glave nazaj in naj tega nikoli ne izvajajo stoje, ker lahko omedlijo in se pri padcu poškodujejo.
Z izdihom nagnemo vrat naprej, in ko občutimo raztezanje mišic na hrbtni strani vratu, spustimo še glavo. Če smo dobro gibljivi in sproščeni, se lahko z brado dotaknemo prsnice. Pri tem gibu stisnemo ščitnico, žlezo z notranjim izločanjem, ki se nahaja na prednji strani vratu, in s svojimi hormoni spodbuja presnovo. Ko pri naslednjem vdihu glavo spet dvignemo, sprostimo pritisk nanjo in se napolni s svežo krvjo. Ta vaja spodbuja njeno delovanje, zato naj jo osebe s povečanim delovanjem ščitnice izvajajo bolj previdno, morda z manjšim nagibom in manj ponovitvami. V hujših primerih naj se ji rajši izognejo. Vajo ponovimo vsaj petkrat oziroma kolikor krat nam je udobno. Poleg sproščanja in razgibavanja vratu nas vaja pomirja, uravnava delovanje ščitnice in poglablja dihanje.
Poleg lepega videza in izjemno dobrega okusa, jagode zagotavljajo vrsto hranil. So predvsem odličen vir vitamina C, zato lahko ena skodelica jagod zadovolji dnevne potrebe po tem pomembnem vitaminu. Poleg tega so bogate tudi z manganom, s kalijem in s folno kislino. Vsebujejo tudi fenolne fitokemikalije, vključno z antocianini in elagično kislino. Te zeliščne spojine delujejo kot močan antioksidant in protivnetna zaščita.
Znano je, da sezona jagod pri nas traja od maja do julija in je razumljivo prav ta čas primeren za pogosto uživanje teh slastnih sadežev. Vendar pa predvsem to obdobje predstavlja največji izziv za nakup najbolj okusnih jagod.
Čvrste na otip in enakomerno obarvane
Prvi korak pri tej zahtevni nalogi je pregled jagod: le-te morajo biti čvrste na otip, jasne rdeče barve ter ne smejo biti poškodovane in/ali vsebovati plesni. Za mnenje, katere jagode so najokusnejše, smo vprašali Zdravka Kerina iz Kmetije Kerin iz Straže pri Raki, ki nam je dejal, da so najboljše tiste, ki so nabrane takrat, ko so zrele, torej rdeče: »Tega za uvožene ne moremo trditi, saj so običajno nabrane malenkost preden so popolnoma zrele in zato niso tako okusne, kot jagode domačih kmetov.«
Jagode so zrele, ko je cel sadež enakomerno rdeč. Ko so enkrat nabrane, jagode ne zorijo več, morda le malo potemnijo in izgubijo kislost. Zaradi tega ni priporočljivo kupovati bolj zelenih jagod v upanju, da bodo čez dan ali dva boljšega okusa.
Poleg lepega videza in izjemno dobrega okusa, jagode zagotavljajo vrsto hranil, zato se pri izbiri jagod zadovoljite le s kvalitetnimi sadeži.
Zato se raje odločite za nakup že zrelih jagod in jih zaužijte čim prej (dva do tri dni jih lahko hranite v hladilniku), saj hitro izgubijo teksturo in razvijejo plesen. Imejte v mislih, da so najboljšega okusa jagode srednje velikosti, večji plodovi pogosto niso tako sočni, majhne jagode pa imajo lahko trdo ‘dno’, polno semen. »Vendar je vse odvisno od vrste jagod,« pove naš sogovornik in nadaljuje, da tudi vonj ni pravi pokazatelj zrelosti jagod, ampak je dejstvo, da so tiste, ki širijo najbolj intenziven vonj, najbolj sveže.
Z vonjem lahko tudi prepoznate jagode, ki so začele plesniti – oddal jih bo rahlo kisel vonj. Zdravko Kerin še doda, da pozornost namenimo listnemu peclju: »Listni pecelj mora biti lepe, živo zelene barve in popolnoma pritrjen na jagodo.«
Kaj pa, če so v plastični embalaži?
Če so jagode ob nakupu pakirane v plastični posodici, preverite, ali ni le-ta zanje pretesna, saj bi jih s tem poškodovala, zaradi česar bi jagode pričele hitreje propadati. Vsekakor preverite jagode na dnu posodice, saj bi se tam lahko nahajale zelene ali plesnive. In nenazadnje, ko kupite jagode, se čim prej odpravite domov. Skrajšajte čas, v katerem bodo jagode izpostavljene soncu in visokim temperaturam, predvsem v avtomobilu, saj bo to pospešilo njihovo propadanje. Dejstvo je, da so jagode zelo občutljive na okoljske dejavnike.
Priprava te zdrave sladice, s katero se lahko pregrešite brez slabe vesti, je zares enostavna in hitra.
Sestavine:
100 g mandljev
200 g orehov
½ skodelice izkoščičenih dateljnov
Himalajska sol
Cimet
Za nadev:
200 g jagod
3 skodelice v vodi namočenih indijskih oreščkov
1 skodelica izkoščičenih dateljnov
Himalajska sol
½ skodelice kokosovega olja
1 skodelica medu ali stevie
Priprava:
Mandlje, orehe in dateljne potopite v vodo in jih namakajte najmanj eno uro. Nato jih precedite in zmeljite v mešalniku, da dobite lepljivo pasto. Dodajte ščepec himalajske soli in cimet po okusu. Maso razporedite na dno pekača oziroma ustreznega pladnja. Pripravite ‘sir’: 3 skodelice indijskih oreščkov in 1 skodelico dateljnov vsaj eno uro namakajte v vodi. Nato jih zmeljite v mešalniku s polovico pripravljenih jagod (najmanj 100 gramov), z 2 skodelicama vode, 1 čajno žličko himalajske soli in ½ skodelice kokosovega olja. Mešajte in po potrebi dodajte malo vode. Masa mora biti redka, vendar ne povsem tekoča. Po želji dodajte med ali stevio (1/2 skodelice). ‘Sir’ prelijte čez pripravljeno podlago. Nato pripravite vrhnjo plast: v mešalniku zmešajte 100 g jagod, ½ skodelice medu ali stevie in ½ skodelice vode. To zmes prelijte po ‘siru’. Sladico vstavite v zamrzovalnik za tri ure, da se strdi.
Sestavine:
