Mednarodna ekipa znanstvenikov je nedavno objavila doslej najboljลกo napoved morebitnega zviลกanja morske gladine do leta 2100, ki bo posledica taljenja ledu, in zdi se, da stvari vendarle ne bodo tako ฤrne, kot so sprva napovedovali.
Glede na novo ลกtudijo se bodo oceani do leta 2100 izkljuฤno zaradi zaradi taljenja ledenikov in ledenih pokrovov poviลกali za najveฤ 36,8 centimetrov. Verjetnost, da bi se skupna raven morja okoli Velike Britanije porasla za en meter je zelo majhna โ pribliลพno pet-odstotna.
Zadnje poroฤilo Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) je zelo podrobno predstavilo ลกtevilne vidike podnebnih sprememb v prihodnjih desetletjih. ฤeprav je v njem navedeno, da bi se do konca stoletja lahko gladina morja porasla za 18 do 59 centimetrov, raziskovalci niso imeli jasne slike o tem, kakลกen deleลพ bi pri tem procesu imelo taljenje ledu.
Dva kljuฤna vzroka rasti
Morja in oceani bodo porasli s porastom temperatur zaradi dveh razlogov, in sicer ker se voda segreva in ker se bo ledeni pokrov postopno talil. Vendar pa so prejลกnje raziskave pokazale, da je zelo teลพko natanฤno doloฤiti, kako hitro naj bi se to dogajalo.
Nova ลกtudija, v kateri je sodelovala skupina znanstvenikov iz 24 institucij, veฤinoma iz Evrope, temelji na tako imenovani srednji oceni porasta povpreฤnih temperatur za 3,5 stopinj Celzija. Ko so temu dodali uฤinek ลกirjenja vode, je skupina strokovnjakov, imenovanih Ice2sea, ocenila, da se bo gladina oceanov poviลกala najveฤ za 69 centimetrov, kar pa ni veliko drugaฤe od ocene IPCC-ja.
Po objavi poroฤila IPCC-ja so le-tega nekateri strokovnjaki zavrgli, ker naj bi bil preveฤ optimistiฤen. Takrat so razliฤne ekipe predstavile svoje neodvisne napovedi, ki so napovedovali poviลกanje od enega do dveh metrov. Vendar pa konฤno poroฤilo kaลพe, da je IPCC z nekaj deset centimetri manjลกim predvidenjem pravzaprav bil zelo blizu.
Najveฤje neznanke
ฤlani ekipe so dejali, da so bile glavne neznanke doslej koliฤina toplote, s katero bi segreti oceani lahko talili obrobne dele ledenih pokrovov ter hitrost, s katero bi se ledeniki zaฤeli taliti. Za razreลกitev te uganke je Ice2sea zasnoval veliko bolj prefinjene modele simulacije vpliva ozraฤja na oceane ter njihovega vpliva na ledene ploลกฤe.
David Vaughan, ฤlan British Antarctic Surveya na Cambridgeu, pravi, da so prviฤ dobili modele, ki povezujejo vse pomembne dejavnike. Ugotovili so, da ima segrevanje moฤan vpliv na taljenje ledu. Vendar pa je se drugi uฤinek izkazal za manjลกega, kot se je zanj sprva priฤakovalo. Natanฤneje, odtaljena voda se spuลกฤa pod ledenike in zmanjลกuje trenje ter tako ledeniki hitreje zdrsnejo v morje. Vendar je bilo ugotovljeno, da se to zgodi le v kratkih fazah oziroma pri zdrsih. ยปTo je uฤinek, ampak daleฤ od tega, da bi bil prevladujoฤ,ยซ je dejal Vaughan.
Kljub temu, da novi izraฤuni kaลพejo poฤasnejลกe dvigovanje morske gladine od predvidene, je treba opozoriti, da se bo ลกe naprej poveฤevala tudi v prihodnjih stoletjih. Podnebni zapisi iz preteklosti kaลพejo, da je Zemlja bila le nekaj stopinj toplejลกa kot je danes, gladina morja pa nekaj deset metrov viลกja. Torej, takลกen skrajen porast nas kljub vsemu ลกe ฤaka, vendar nekoliko kasneje, kot smo mislili.