V Preddvoru imajo eko vrtec

    V Preddvoru so zgradili leseni vrtec, ki je zasnovan kot sodobna, energijsko visoko učinkovita zgradba, zgrajena v skladu z načeli pasivne gradnje.

    Septembra 2012 je začel delovati vrtec Storžek, zgrajen iz masivne lesene konstrukcije v pasivnem standardu. Naložba v vrtec s sedmimi oddelki na 1.550 m2 je Občino Preddvor veljala 2,5 milijona €. Cena na m2 na ključ (z opremo) je bila 1.400 €, sama stavba z instalacijami pa 800 – 900 €/m2. Občina je za investicijo dobila nepovratni denar Eko sklada, na račun visokega indeksa razvojne ogroženosti tudi ugodna posojila. Vrtec je podjetje Jelovica zgradilo v 6 mesecih. Na dveh strehah ima sončno elektrarno, greje se z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso. Vračanje toplote v sistemu prezračevanja je urejeno s centralno rekuperacijo zraka.

    Vrtec Preddvor
    Centralna stavba vrtca ima dva kraka z učilnicami. Koncept omogoča enostavno dodajanje modulov novih prostorov. Na obeh krakih vrtca in osnovne šole (stavba za vrtcem) je na strehi sončna elektrarna skupne moči 64 kW.

    Specifikacije gradnje:

    Pasivna hiša

    ■ Lesena ■ Ogrevanje, Prezračevanje, Hlajenje
    Posamezni sklopi zunanjega termičnega ovoja lesenega vrtca imajo toplotno prehodnost med 0,08 in 0,11 W/m²/K. Masivno grajeni sklopi (tla proti terenu, vkopana stena) pa med 0,11 in 0,13 W/m²/K. Stavbno pohištvo ima trojno zasteklitev (U = 0,6 W/m²/K), leseni profili stavbnega pohištva imajo U = 0,95 W/m²/K. Delež steklenih površin na obodu je 7%. Skupna toplotna prehodnost ovoja stavbe znaša 0,157 W/m²/K, specifične toplotne izgube pa 0,135 W/m²/K. Skozi stavbno pohištvo prehaja 41% toplote, skozi vkopani del in fasado 24%, skozi streho 19%, skozi toplotne mostove pa 3%. Nekaj karakterističnih podatkov: • Skupna površina prostorov 1361 m² • Zastekljene površine, 177,6 m² • Ogrevana prostornina 8359 m3 • U faktor zunanje stene: 0,10 W/m²/K • U faktor strehe: 0,085 W/m²/K • U faktor temeljne plošče s tlaki: 0,115 W/m²/K • Pod temeljno ploščo je 18 cm XPS, nad njo še 12 cm kamene volne

    PREBERITE TUDI:  Lumarjev svet inovativne in energetsko učinkovite gradnje

    Lesena hiša

    ■ Montažna ■ Sestavljena iz elementov
    Nekaj zanimivih statističnih podatkov o porabi lesa pri gradnji vrtca: • Macesnove fasadne obloge, 35 m3 • Fasadni zaključki, 2 m3 • Podkonstrukcija lesene fasade, 16 m3 • Križno lepljene stropne plošče, 110 m3 • Ostrešje in stropna konstrukcija, 145 m3 • Stenski elementi, 130 m3

    Vrtec Preddvor
    Tudi servisni vhod ima dodelane podrobnosti. Dobro so vidni stiki lesene fasadne obloge, obdelava okrog okna, ter elektronski elementi za varnost stavbe in vstop. Vhod je zaščiten s prozornim nadstreškom na kovinski konstrukciji.

    Prezračevanje

    ■ Rekuperacija ■ Prezračevalni sistem
    Vračanje toplote v sistemu prezračevanja je urejeno s centralno rekuperacijo. Celoten strojni del je v podstrešnem delu vrtca.

    Ogrevalni sistem

    ■ Nizkotemperaturno ■ Radiatorji, Talno, Rekuperacija
    Objekt se ogreva s centralno kotlarno na biomaso (sekanci). Na podlagi koncesijske pogodbe koncesionar dobavlja toploto (meri se preko kalorimetrov v kWh), ne pa sekancev. Zato ni potrebna kontrola kakovosti dobavljenih sekancev.

    Fotovoltaika

    ■ Odprt sistem (prodaja v omrežje)
    Na strehah dveh krakov vrtca in osnovne šole je postavljena sončna elektrarna skupne moči 64 kW.

    Vrtec Preddvor
    Igralnice so odprte na jug, zato je zaščita pred soncem nujna. Senčilo pod prozorno streho preprečuje pregrevanje stavbe ter zunanjega igralnega in učnega dela pod napuščem. Žaluzije na oknih pa zatemnijo igralnico, ko ta postane spalnica.

    Na nekaj naših vprašanj je odgovoril tudi Marjan Peneš, univ. dipl. pedagog in pomočnik ravnateljice za vrtec pri OŠ Preddvor.

    Zakaj ste se odločili ravno za pasivno gradnjo vrtca?
    Naš vrtec je organizacijsko vezan na osnovno šolo. Preden sem postal pom. ravnateljice za vrtec sem petnajst let vodil šolo s podružnicami in vrtce ob njej. Že kmalu po nastopu ravnateljevanja sem se ob idejah nekaterih pedagoških delavcev odločil, da bo zdrav način življenja in dela rdeča nit mojega ravnateljevanja. Zato smo kmalu vstopili v sistem Zdravih šol, kar je imelo posledice na vseh področjih: prostore vrtca in šole ogrevamo na lesno biomaso, postali smo prva osnovna šola v Sloveniji s sončno elektrarno na strehi, smo med začetniki uvajanja zdrave oz. doma pridelane hrane, za povrh pa sta tudi občina Preddvor in njen župan naklonjena tej zamisli, zato smo hitro našli skupen jezik.

    PREBERITE TUDI:  Pri ogrevanju ni dovolj zgolj varčevati, varčevati je treba pravilno!

    Koliko časa ste vrtec načrtovali in ali je bil že od začetka idejno zasnovan kot visoko učinkovita energetska stavba?
    Po mojih zapiskih smo nov ali vsaj obnovljen stari vrtec “sanjali” več kot štiri leta, a dlje od pogovorov ni prišlo. Zadnje dve leti pa se je dogajanje zgostilo in sanje so se počasi konkretizirale.

    Kako so novi vrtec sprejeli občani in starši otrok, ki ga obiskujejo?
    Z navdušenjem. In kako ne? Tako je, kot bi se na novo rodili. Pogoji za delo tako vzgojiteljskega kot tehničnega kadra so neprimerljivi z nekdanjim stanjem. Kako ne bi bili zadovoljni tudi starši: njihovi otroci se navkljub slabemu vremenu razigrano podijo po prostorni telovadnici, prej pa so se stiskali v nizkih, kakšno resnejše razgibavanje pa je čakalo na lepše vreme.

    Kako ste zadovoljni z bivanjem v novih prostorih? Ali bi tak tip stavbe priporočili tudi drugim?
    Stavba že na zunaj sporoča, da je njen glavni vir gradnje les. Skupaj z okoljem, ki je pri nas pod gorami res čudovito, se zlije v neko milino in domačnost. Vsekakor bi tak tip stavbe priporočil tudi drugim, ki se odločajo za gradnjo novih objektov za potrebe predšolskega varstva.

    Ali nudite otrokom v vrtcu tudi zdravo prehrano in kakšen pomen ima pri vas prehrana otrok?
    Že uvodoma sem povedal, da smo med začetniki uvajanja zdrave oz. doma pridelane hrane. Naša profesorica gospodinjstva, Maja Šenk Zidar, je orala ledino na tem področju. V začetku je bilo veliko odpora, saj je veljalo za zdravo prehrano to, da se otrokom da bel kruh in pije sladke pijače. Otroci so se zmrdovali nad rženim kruhom in doma pridelanim jabolki. V kuhinjo smo dobivali po malici kupe ostankov hrane. Kmalu bi obupali. Danes je stanje povsem drugačno, saj se je vztrajanje izplačalo: otroci brez zmrdovanja pojedo vse.

    PREBERITE TUDI:  Tega se morate takoj znebiti iz svojega doma

    Vir: NEP Slovenija

    Povejte svoje mnenje - kometirajte