Ginko biloba: Zdravilna moč za um in telo

Bodi Eko
-
0
Ginko biloba: Zdravilna moč za um in telo

Ginko biloba vsebuje učinkovine, ki pomagajo širiti krvne žile, zaradi česar potem kri lažje potuje po nogah, rokah, stopalih, dlaneh in možganih. Te učinkovine hkrati onemogočajo delovanje za zdravje škodljivih prostih radikalov. Med temi zdravilnimi učinkovinami naj še posebej izpostavimo flavonske glikozide, ginkolide in bilobalide. V zadnjih desetletjih je ginko biloba postal priljubljen dodatek za izboljšanje spomina, koncentracije in splošnega zdravja.

Ginko biloba – živi fosil in rešitelj za naše možgane

Ginko biloba sicer izvira s Kitajske. Charles Darwin ga je poimenoval kar živi fosil, saj raste že 300 milijonov let. Danes ginko gojijo predvsem v samostanskih vrtovih in parkih. Kitajci mu pravijo drevo z račjimi nogami, saj njegovi pahljačasti listi spominjajo na račjo plavut. Sicer ginko zraste tudi do 40 metrov visoko, zanj pa je značilna tudi izjemno dolga življenjska doba, saj lahko doseže tudi več kot 1000 let, kar je res presunljivo. Je izjemno trdoživa rastlina, saj je zelo dobro odporen proti škodljivim žuželkam, virusom, bakterijam in onesnaženemu zraku. Ginku takšno trdoživost lahko pripišemo zaradi izjemno močnega antioksidantnega delovanja, zaradi česar tudi pri nas odlično preprečuje poškodbe celic, ki bi nastale zaradi delovanja škodljivih prostih radikalov.

Zgodovina ginka

Ginko v Aziji v zdravilne namene uporabljajo že vsaj 5000 let, v Evropo pa je prišel v začetku 18. stoletju, vendar ga Evropejci za zdravilne namene uporabljamo šele zadnjih 50 (oziroma nekoliko manj) let. Prvi izvleček so namreč izdelali in registrirali šele sredi 60-ih let prejšnjega stoletja, in sicer v Nemčiji.

Ginko biloba

Kako deluje ginko biloba?

Ginko biloba vsebuje številne aktivne spojine, kot so flavonoidi in terpenoidi, ki delujejo kot močni antioksidanti. Ti antioksidanti pomagajo v boju proti prostim radikalom, ki lahko poškodujejo celice v našem telesu. Poleg tega ginko biloba izboljšuje krvni obtok, kar omogoča boljšo prekrvavitev možganov in drugih organov.

Ginko biloba ima številne zdravilne učinke

Ginko biloba je rastlina, ki ji pripisujejo številne pozitivne učinke za naše zdravje in um. Predstavljamo vam najpomembnejše.

Izboljšanje spomina

Študije so pokazale, da lahko redno uživanje ginka bilobe izboljša kognitivne funkcije, kot so spomin in pozornost, še posebej pri starejših ljudeh. Mentalne sposobnosti z leti vedno bolj pešajo in slabijo, zaradi česar sta slabša koncentracija in spomin, pogosteje smo zmedeni, pozabljivi, upade pa nam tudi pozornost. Vse te simptome lahko ublažimo z jemanjem prehranskega dopolnila, ki vsebuje izvleček ginka bilobe, saj slednji širi krvne žile, preprečuje zlepljanje krvnih ploščic, prav tako pa pozitivno vpliva tudi na prekrvavljenost možganov ter njihovo oskrbo s kisikom in glukozo.

Vpliv na kratkoročni spomin

Ginko naj bi pozitivno vplival na zmožnosti pomnjenja, še posebej na kratkoročni spomin.

Manj bolečin pri hoji

Z uživanjem prehranskega dopolnila, ki vsebuje izvleček ginka, lahko omilimo bolečine, ki nastanejo zaradi slabega krvnega pretoka v nogah. Ginko pomaga tudi pri težavah s hladnimi nogami in rokami, prav tako blaži tudi neprijetno ščemenje v okončinah.

Z ginkom nad šumenje v ušesih

Ginko zelo učinkovito pomaga tudi pri zdravljenju šumenja v ušesih in pri vrtoglavici, saj skrbi za optimalno prekrvavitev možganov in posledično za boljšo oskrbo s kisikom.

Astma

Blažil naj bi tudi astmatične napade zaradi peloda in prahu, saj odpira zožene krvne žile v dihalnih poteh.

Ginko ima pozitiven vpliv na krvni obtok

Ginko biloba spodbuja kroženje krvi, zato lahko zmanjšuje tveganje za različne oblike žilnih obolenj (na primer za krčne žile).

Pomoč pri shizofreniji

V kombinaciji z antipsihotiki naj bi pozitivno vplival na simptome shizofrenije.

Motnje pozornosti in hiperaktivnost

Izsledki nekaterih raziskav namigujejo, da naj bi bil ginko biloba tudi učinkovito sredstvo pri blaženju simptomov motenj pozornosti in hiperaktivnosti. Za bolj oprijemljive rezultate pa bo vseeno treba opraviti še več raziskav.

Avtizem

Nekaj raziskav je že potrdilo pozitivno delovanje ginka pri osebah z avtizmom. Za trdnejše rezultate in sklepe bo potrebnih še kar nekaj dodatnih raziskav.

Generalizirana anksiozna motnja

Ginko naj bi s svojim delovanjem pomagal tudi ljudem z generalizirano anksiozno motnjo.

Ginkove tablete

Učinki na krvni obtok in možgane

Ginko biloba deluje kot naravni vazodilatator, kar pomeni, da pomaga pri širjenju krvnih žil in izboljšuje pretok krvi. To lahko koristi tako možganom kot tudi drugim delom telesa, saj zagotavlja boljšo oskrbo s kisikom in hranilnimi snovmi. Boljši krvni obtok pomeni več energije in večjo mentalno ostrino.

Ginko biloba pomaga tudi pri rumeni pegi in spolnosti

Več raziskav kaže še na celo paleto drugih potencialnih zdravilnih lastnosti, ki jih obeta ginko biloba, ki pa še niso zadostno dokazane. Gre za anksioznost, ki naj bi se z jemanjem ginka precej zmanjšala, pomagal pa naj bi tudi pri zdravljenju glavkoma. Ljudje, ki so jemali 120 mg ginka dnevno polnih osem tednov, naj bi opazili precejšnje spremembe. Pri starostni degeneraciji rumene pege (makule) naj bi ginko vsaj ustavil slabšanje ali pa celo poskrbel za upadanje simptomov; ljudje naj bi po jemanju ginka ne izgubili vida, kar je ena največjih strahot pri bolezni degeneracije makule.

Ženske lahko razveseli ena od teorij, da to čudežno drevo lajša celo predmenstrualni sindrom; nikakor pa ginka ne smete ponuditi otrokom. Ginko naj bi zdravil celo erektilno disfunkcijo in pomagal pri seksualnih disfunkcijah pri ženskah. Zanimivo je, da naj bi ob vseh blagodejnih učinkih, ki jih ima na možgane, spadal med nekaj redkih učinkovin, ki bi lahko pomagale tudi pri tinitusu, stalnem zvonjenju v ušesih, za katerega pravzaprav ne najdejo pomoči, saj je simptom različnih bolezni in stanj.

Peteršilj ne sme manjkati v kuhinji in na vrtu

Bodi Eko
-
0
Peteršilj ne sme manjkati v kuhinji in na vrtu

Ključni poudarki:

  • Peteršilj je naravni diuretik in bogat vir vitaminov A, C, B ter mineralov za zdravje.
  • Antioksidanti in eterična olja v peteršilju zmanjšujejo vnetja, krepijo imunski sistem in čistijo telo.
  • Študije povezujejo uživanje peteršilja s podporo ledvic, zdravjem ožilja in preprečevanjem zadrževanja vode.

Peteršilj (Petroselinum crispum) izboljša okus številnih jedi, po prehranski vrednosti pa sodi v sam vrh živil, še posebej, če ga jemo surovega. Že vse od časov starih Rimljanov velja za živilo, ki koristi zdravju. Če boste pojedli približno 25 gramov svežega peteršilja na dan, si boste na zelo preprost način zvišali vnos železa, kalcija in folne kisline ter s tem zadostili dnevni potrebi po vitaminu C.

Peteršilj so s pridom uporabljali že stari Grki

V antični Grčiji je peteršilj veljal za sveto rastlino, z njegovim vencem pa so ovenčali triumfatorje. Vrači so verjeli, da se je smrtnega sovražnika mogoče znebiti tako, da so nabrali vejice peteršilja, ves čas mrmrali osovraženo ime in po nekaj dneh je bil sovražnik zagotovo mrtev. Perzijski učenjak Avicenna je trdil, da peteršilj spodbuja izločanje seča, ureja menstrualni ciklus ter čisti ledvice, mehur in maternico. Stari Rimljani so ga pred bojem dajali gladiatorjem, saj naj bi jim dajal moč in skrbel za njihove boljše reflekse.

Pri peteršilju so zdravilni vsi deli – listi, koren in plod. Koren vsebuje od 3 do 7 % eteričnega olja, v njem pa najdemo še provitamin A, vitamina B in C, mineralne soli, železo, kalcij, fluor žveplo, jod, baker mangan, palmitinsko kislino, sladkor, škrob, sluz … V listih najdemo eterično olje, karoten vitamin C, apigenin.

Peteršilj je v prehranskem smislu idealna zelenjava. Na številnih ravneh preventivno deluje na naše zdravje, poleg tega pa tudi spodbuja delovanje notranjih organov. Znan je po svojem diuretičnem delovanju, saj vsebuje eterična olja, ki dražijo ledvično sredico. Zaradi tega naj bodo pri njegovem uživanju pozorni ljudje, ki imajo težave z vnetjem ledvic, saj v tem primeru lahko pride do zdravstvenih zapletov.

Pozitivni učinki in uporaba peteršilja za zdravje:

  • je naravni diuretik
  • krepi imunski sistem
  • zmanjšuje vnetja v telesu
  • skrbi za zdravo srce in ožilje
  • zmanjšuje tveganja za nastajanje rakavih obolejn
  • pomaga pri vnetjih sečil
  • čisti jetra
  • poskrbi za svež zadah
Peteršilj

Peterišilj za naše zdravje

Poleg tega peteršilj pomaga tudi pri anemiji, oslabelosti organizma zaradi različnih vnetij, pri artritisu, ledvičnih boleznih (ledvičnih kamnih, bakterijah, pesku), celulitu, protinu, debelosti, motnjah pri prebavi hrane, boleznih srca in ožilja, angini pektoris, srčni vodenici, črevesnih parazitih, vetrovih, ekcemih, težavnem uriniranju, uravnavanju mesečnega ciklusa, odganjanju uši, pri vnetju mehurja, uravnavanju prebave, zdravljenju želodca, pri boleznih jeter, vnetju prostate, pri motnjah krvnega obtoka, pri zlatenici, krčih, revmatičnih obolenjih, boleznih žolča, pri povišani telesni temperaturi, različnih oblikah kožnih bolezni, čebeljih pikih, pomanjkanju spolne sle pri moških …

Uživanje peteršilja zmanjšuje tveganje za nastanek rakavih obolenj

Peteršilj je bogat s flavonoidom, imenovanim apigenin, ki dokazano zmanjšuje tveganje za nastanek določenih vrst raka, na primer kožnega raka, raka na dojkah in prostati. Apigenin tudi deluje protivnetno ter je močan antioksidant.

Z uživanjem peteršilja krepimo imunski sistem in preprečujemo vnetja

Eterična olja v peteršilju dokazano krepijo imunski sistem ter tako igrajo zelo pomembno vlogo pri alergijah, avtoimunskih boleznih ter ostalih vnetnih procesih. Evgenol, eno od eteričnih olj, ki jih najdemo v njem, na primer zelo učinkovito pomaga pri artritičnih obolenjih. To olje v kombinaciji z drugimi protivnetnimi lastnostmi rastline zelo učinkovito zmanjšuje otekle sklepe. Prav tako pomaga ščititi še pred drugimi obolenji, kot so na primer sladkorna bolezen, rak debelega črevesja in danke ter astma.

skrbi za zdravo srce in ožilje

V peteršilju najdemo tudi veliko folne kisline, ki znižuje raven homocisteina (amino kisline, ki lahko poškoduje žilne stene), zaradi česar se zmanjša tveganje za nastanek srčnega infarkta, možganske kapi in aterskleroze.

Blaži vnetja sečil

Poleg brusnic nam je pri vnetih sečilih v pomoč tudi peteršilj. Če se simptomi vnetja po nekaj dneh ne izboljšajo, se obrnite na svojega osebnega zdravnika.

Koristen tudi za jetra

Spojini apigenin in miristicin, ki ju najdemo v peteršilju, spodbujata nastajanje jetrnega encima, ki pozitivno vpliva na razstrupljanje našega telesa. Razstrupljanje je namreč nujno za ohranjanje zdravja in optimalnega delovanja jeter.

Peteršilj

Uporaba peteršilja in njegovi zdravilni učinki

Raznolika kombinacija številnih koristnih sestavin pripomore tudi k različnim zdravilnim učinkom peteršilja in pestri uporabi.

  1. Odvajanje vode. Peteršilj je tradicionalni diuretik. Njegov diuretični učinek postane očiten po zaužitju 25 gramov sveže rastline. Ta učinek so tradicionalno uporabljali za zdravljenje protina, zastajanje vode v telesu in oslabljenega delovanja ledvic. Poleg tega varuje jetra. Zdravilci mu (še posebno svežemu soku) pripisujejo moč pri odpravi vnetja sečnih poti in mehurja in pri odpravi ledvičnih kamnov. Kliničnih raziskav, ki bi potrdile uporabo peteršilja kot diuretika in za omenjeno zdravljenje še nimamo.
  2. Antioksidativna zaščita. Ljudi, ki pojedo več živil, bogatih z antioksidanti, redkeje prizadenejo rak, bolezni srca, možganska kap in siva mrena. V dveh raziskavah je peteršilj omejil učinke znanih rakotvornih snovi.
  3. Pomaga pri slabokrvnosti. 25 gramov rastline vsebuje več železa kot 200-gramski svinjski zrezek. Veliki količini železa se pridružuje tudi velika količina folne kisline, ki je med drugimi potrebna za tvorbo rdečih krvničk in vitamina C, ki izboljšuje vsrkanje železa. (Izkoristek železa je sicer z rastlinskih virov slabši kot iz mesnih).
  4. Bogat vir kalcija. Peteršilj je koristen nemlečni vir kalcija, zlasti za ljudi, ki pojedo malo mleka in mlečnih izdelkov in za stroge vegane.
  5. Krepčilo. Zdravilci poudarjajo, da je peteršilj dober za krepitev telesa. Menda postanejo starejši ljudje, brezvoljneži in tisti, ki okrevajo po bolezni, po uživanju bolj vitalni.

Peteršilj tudi proti slabemu zadahu

Poleg vsega omenjenega peteršilj uporabljajo še v druge namene. V ljudskem zdravilstvu njegov čaj denimo priporočajo za znižanje povišane telesne temperature. Obloge iz sveže sesekljanih lističev naj bi pomagale pri pretegnjenih mišicah in pri pikih žuželk. Peteršiljev čaj kot obkladek pa naj bi pomagal pri vnetih očeh. Njegova zelo uporabna lastnost je, da pomaga odpraviti slab zadah v ustih, če zvečimo njegove sveže liste.

Z njim si lahko pomagajo celo kronični alkoholiki, saj pomaga pri obnavljanju jeter. Alkohol namreč vpliva na izločanje mangana, peteršilj pa ga pomaga hitro nadomeščati. Mangan pa k delovanju pomaga encimom, pristojnim za razstrupljanje.

Zanimivi načini uporabe

Poglejmo še nekaj zanimivih, s peteršiljem povezanih raziskav in načinov uporabe. V reviji Foodborne Pathogens and Disease so leta 2010 znanstveniki potrdili, da eterično olje iz peteršilja že v dveh urah zavre delovanje plesni. V publikaciji Carcinogenesis pa so že pred desetletjem zapisali, da miristicin (ena od učinkovin, ki jih najdemo v rastlini) deluje kot naravni kemoterapevtik. Raziskovalci v Saudski Arabiji so dokazali, da so flavonoidi iz listov naravne učinkovine pri zdravljenju želodčnih razjed. Japonskim znanstvenikom pa je uspelo dokazati, da ima alkoholni izvleček iz nadzemnih delov močan estrogeni učinek. Turški raziskovalci so dokazali, da tradicionalna raba peteršilja dobro vpliva na sladkorno bolezen. Predvsem pa varuje jetra pred hepatotoksičnostjo zaradi diabetesa.

Peteršilj na vrtu

Domači recepti

V slovenskem zdravilstvu pripravke peteršiljevih korenin že od nekdaj uporabljamo ob vnetju sečnega mehurja ter ob zastajanju vode v telesu. Pomagajo tudi pri izkašljevanju sluzi iz dihal. V večjih odmerkih pripravki (posebno tisti iz plodov) povzročijo krčevito napetost maternice ter močan priliv krvi vanjo, zato jih ne smejo uporabljati nosečnice. Preveliki odmerki peteršiljevega eteričnega olja so strupeni in omamljajo!

Pripravke za notranjo uporabo sicer pripravimo po naslednjih navodilih:

  • poparek iz ene jedilne žlice zdrobljenih listov na čašo vode: enkrat do dvakrat na dan eno skodelico
  • poparek iz pol do ene čajne žličke zdrobljenih korenin na čašo vode: enkrat do dvakrat na dan po eno skodelico
  • poparek iz pol čajne žličke zdrobljenih plodov: enkrat do dvakrat na dan po eno skodelico.

Opustite kajenje

Bodi Eko
-
0
Opustite kajenje

Čisto vsak od nas ima zagotovo kakšno razvado. Medtem ko so nekatere razvade precej neškodljive, pa lahko z nekaterimi močno načenjamo svoje zdravje. Med zelo škodljive razvade zagotovo spada tudi kajenje.  Pri nas naj bi zaradi bolezni, ki nastanejo zaradi kajenja, na leto umrlo nekaj manj kot 3000 ljudi. Skoraj polovica kadilcev, ki umre zaradi posledic kajenja, umre prezgodaj, poleg tega pa imajo že leta prej različne zdravstvene težave in zelo zmanjšano kakovost življenja. Poleg tega da kajenje močno škoduje našemu zdravju, pa je še zelo drago.

Tobačni dim sestavlja mešanica preko 4000 sestavin v obliki plinov in delcev – v njem tako najdemo nikotin, aceton, amonijak, arzen, kadmij, DDT, ogljikov monoksid, formaldehid, svinec, naftalin, metanol, metan … Znanstveniki so do zdaj potrdili škodljivost najmanj 60 snovi v cigaretah.

Velja poudariti, da je pasivno kajenje, torej vdihavanje cigaretnega dima, ravno tako škodljivo, kot če bi kadili sami. Če smo daljše časovno obdobje redno izpostavljeni cigaretnemu dimu, pogosto pride do pljučnega raka, poslabša se stanje astme, lahko pa se razvijejo tudi bolezni srca in ožilja. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kako škodljivo je pasivno kajenje za otroke.

Kajenje

Razsežnosti škodljivosti kajenja

Vsaka pokajena cigareta v našem telesu uniči od 25 do 100 mg vitamina C. Vitamin C igra v našem telesu zelo pomembno vlogo in usmerja kopico procesov. Če kadilci ne uživajo dovolj vitamina C, so posledično bolj bolehni, utrujeni, imajo težave s kožo. Podobno velja tudi za vitamina A in E ter selen, v nekoliko manjši meri pa tudi za vitamine iz B-kompleksa ter za esencialne maščobne kisline.

Prehranske navade kadilcev so večina slabše od navad ljudi, ki ne kadijo

Kadilci naj bi zaužili manj sadja in zelenjave ter pogosteje opuščali zajtrk kot pa kadilci. Pogosto uživajo energijsko zelo bogate obroke, ki vsebujejo veliko nasičenih maščob. Kljub temu imajo kadilci praviloma nižjo telesno maso, saj je izkoristek hranil v njihovem telesu drugačen, prav tako je hitrejša presnova ter spremenjena izločanje in peristaltika želodca in črevesja. Navkljub v poprečju nižji telesni masi pa imajo kadilci večkrat povišano vrednost slabega holesterola v krvi, kar kaže na njihove slabše prehranjevalne navade.

Kako opustiti kajenje

Kajenje je mogoče opustiti na številne različne načine in kot navaja Marija Merljak, je eden od njih tudi  sprememba prehranjevanja. Sama metoda temelji na uravnavanju pH vrednosti, ki nastaja pri predelavi hrane v telesu. Z uživanjem bazičnih živil poskrbimo, da je koncentracija nikotina v našem telesu vedno visoka, zaradi česar je poželenje po nikotinu manjše. Prav nasproten učinek pa dosežemo s kislimi živili, ki pospešujejo izločanje nikotina iz telesa, zaradi česar posameznik vedno znova hlepi no novi dozi. Ljudje z višjo kislostjo v telesu torej dokazano kadijo več od tistih, katerih telesni sokovi so pretežno bazični.

Pri postopnem odvajanju od kajenja vam je torej prehrana lahko v veliko pomoč. Če se boste odločili za odvajanje od kajenja, bosta pri tem vaši nepogrešljivi prehranski dopolnili kalcij in magnezij z vitaminom D – to pomaga premagovati razdražljivost, ki skoraj vedno spremlja odvajanje od kajenja.

Pri odvajanju od kajenja vam je lahko v pomoč tudi uživanje ovsa. Oves lahko uživamo v obliki ovsenih kosmičev, ovsene kaše ali ovsene moke.

Poleg ovsa naj se v času opuščanja te nezdrave razvade v vašem nakupovalnem vozičku znajde veliko sadja in zelenjave, pa tudi mandlji, ajda, ribe, rozine in fižol.

Povzeto po: M. Merljak: Knjiga za zdravo življenje (Knjigarna PD, 2013)

Sladki krompir: slasten in zdrav gomolj

Bodi Eko
-
0
Sladki krompir: slasten in zdrav gomolj

Ključni poudarki:

  • Sladki krompir je bogat z beta-karotenom, ki se v telesu pretvori v vitamin A, pomemben za oči in imunski sistem.
  • Vsebuje vitamine C, B6, D, kalij, železo, magnezij ter antioksidante, ki krepijo zdravje in zmanjšujejo vnetja.
  • Nizek glikemični indeks omogoča počasno sproščanje sladkorja, primeren je za diabetike in uravnavanje telesne teže.
  • Vlaknine in antioksidanti podpirajo zdravo črevesje, spodbujajo rast koristnih bakterij in izboljšujejo prebavo.

Ste že slišali za sladki krompir in se spraševali, zakaj postaja vedno bolj priljubljen? Čeprav mu pravimo krompir, ni v bližnjem sorodstvu z navadnim krompirjem. Sladki krompir je zaradi svojih hranilnih lastnosti prava superhrana, ki lahko obogati našo prehrano. Bogat je z vitamini, minerali in vlakninami, zaradi česar ga marsikdo vključi v svoj jedilnik ne le zaradi okusa, ampak tudi zaradi njegovih številnih koristi za zdravje.

Sladki krompir je hranljiva in vsestranska gomoljnica, ki je priljubljena po vsem svetu. Zaradi svoje bogate hranilne vrednosti in edinstvenega okusa je sladki krompir pogosto označen kot superživilo.

Sladki krompir, kot bi morda kdo mislil, ne pripada isti botanični skupini kot navadni krompir. Gre za zadnje čase vedno bolj priljubljeno škrobnato zelenjavo s številnimi zdravju koristnimi lastnostmi. Zaradi svojega imena je sladki krompir pri veliko ljudeh popolnoma neupravičeno na slabem glasu.

Čeprav sladki krompir tudi pri nas počasi dobiva svoje mesto v prehrani, pa ga ljudje poznajo in uživajo že več kot 4500 let. Domovina sladkega krompirja sta Južna in Srednja Amerika, v Evropo pa ga je prinesel nihče drug kot Krištof Kolumb.

Kako pripraviti sladki krompir

Zakaj je sladki krompir zdrav?

Sladki krompir ni le okusna alternativa običajnemu krompirju, ampak je tudi izjemno hranilen. Zelo bogat je z vitamini, minerali in antioksidanti, ki pripomorejo k izboljšanju našega zdravja. Njegova oranžna barva izvira iz beta-karotena, ki ga telo pretvori v vitamin A – pomemben za zdravje oči, kože in imunskega sistema.

Vitamini in minerali v sladkem krompirju

Eden od največjih adutov sladkega krompirja so vitamini in minerali, ki jih vsebuje. Med njimi izstopajo:

  • Vitamin A: Pomaga pri zdravju oči in imunskega sistema.
  • Vitamin C: Pomaga pri proizvodnji kolagena in krepitvi imunskega sistema.
  • Kalij: Podpira pravilno delovanje srca in uravnava krvni tlak.
  • Vlaknine: Pomagajo pri prebavi in ohranjanju zdrave telesne teže.

Hranilne vrednosti sladkega krompirja

Sladki krompir je pravi zaklad hranil. En srednje velik gomolj (približno 130 gramov) vsebuje približno 112 kalorij, 26 gramov ogljikovih hidratov, 2 grama beljakovin, 0,1 grama maščob in 4 grame vlaknin. Kljub svoji sladkosti ima sladki krompir nizek glikemični indeks, kar pomeni, da počasneje dviguje raven sladkorja v krvi, zaradi česar je primeren za diabetike.

Sladki krompir je odličen vir vitamina A, saj vsebuje veliko beta-karotena, ki se v telesu pretvori v ta vitamin. Ena srednje velika gomoljka lahko zagotovi več kot 400 % dnevne priporočene vrednosti vitamina A, ki je pomemben za zdravje oči, kože in imunskega sistema. Poleg tega sladki krompir vsebuje vitamin C, mangan, kalij, vitamin B6 in druge vitamine ter minerale. Vsebuje tudi antioksidante, ki pomagajo zaščititi telo pred prostimi radikali in oksidativnim stresom.

Kuhan sladki krompir

Zakaj je sladki krompir koristen

Sladki krompir je zelo bogat s prehranskimi vlakninami, hkrati pa vsebuje veliko močnih antioksidantov iz skupine karotenoidov (še posebej bogat je z beta-karotenom). V sladkem krompirju najdemo veliko vitamina A in kalija, vsebuje pa tudi kar nekaj kalcija. Poleg tega je v njem še veliko fitokemikalij, na primer kvercetin, ki ima močno protivnetno delovanje.

  • Sladki krompir je bogat z vitaminom B6. Vitamin B6 zmanjšuje raven homocisteina v našem telesu. Homocistein povezujejo s številnimi degenerativnimi boleznimi. Z zmanjševanjem njegove vrednosti v telesu zmanjšujemo tudi tveganje za razvoj srčno-žilnih obolenj.
  • Sladki krompir je odličen vir vitamina C. Vitamin C igra v našem telesu številne pomembne vloge – ščiti nas pred napadom virusov in bakterij, sodeluje pri tvorbi kostnine, skrbi za dobro prebavo ter za proizvodnjo belih krvnih celic. Prav tako pomaga pri celjenju ran, sodeluje pri tvorjenju kolagena, zahvaljujoč kateremu je naša koža mladostna in napeta. Vitamin C nam prav tako pomaga pri uspešnejšem soočanju s stresom.
  • Sladki krompir vsebuje tudi vitamin D, ki igra zelo pomembno pri krepitvi imunskega sistema, prav tako pa skrbi tudi za to, da imamo veliko energije, da smo dobro razpoloženi ter nam pomaga do zdravih kosti, srca, živčnega sistema in kože, podpira pa tudi zdravje žleze ščitnice.
  • V sladkem krompirju najdemo tudi kar nekaj železa. Veliko ljudi sicer ve, da je železo tisti mineral, ki skrbi, da imajo dovolj energije, vendar so naloge železa še večje – skrbi namreč za proizvodnjo belih krvnih celic, zagotavlja večjo odpornost na stres, podpira delovanje imunskega sistema ter skrbi za metabolizem beljakovin.
  • Sladki krompir je tudi odličen vir magnezija, minerala, ki pomirja in sprošča. Magnezij ravno tako skrbi za zdravo srce, kri, kosti, mišice in živčni sistem.
  • Kot smo že omenili, v sladkem krompirju najdemo tudi kalij, ki skrbi za optimalno delovanje našega srca. Kalij prav tako zmanjšuje oteklino ter nadzoruje delovanje ledvic.
  • Sladkorji v sladkem krompirju se počasi sproščajo v krvni obtok ter skrbijo za enakomeren dotok energije – brez nenadnih hitrih dvigov in padcev krvnega sladkorja.
  • Na začetku smo zapisali, da sladki krompir vsebuje tudi veliko karotenoidov, ki skrbijo ostrino našega vida, krepijo imunski sistem, varujejo pred rakavimi obolenji ter zavirajo procese staranja.

Priprava in uporaba sladkega krompirja je res zelo pestra. Lahko ga spečemo, iz njega pripravimo pire, ga pripravimo na žaru …

Sladki krompir je koristen tudi za zdravje črevesja

Vlaknine in antioksidanti v sladkem krompirju ugodno delujejo na naše zdravje. Sladki krompir vsebuje dve vrsti vlaknin: topne in netopne. Naše telo ne more popolnoma prebaviti nobene vrste teh vlaknin, zato ostanejo v vašem prebavnem traktu in zagotavljajo številne koristi za črevesje. Nekatere vrste topnih vlaken absorbirajo vodo in mehčajo blato. Po drugi strani pa netopna vlakna ne absorbirajo vode in dodajo volumen.

Nekatere topne in netopne vlaknine lahko s pomočjo bakterij fermentirajo v debelem črevesu in tako ustvarijo spojine, imenovane maščobne kisline kratke verige, ki postanejo gorivo za celice črevesne sluznice in jih ohranjajo zdrave in močne.

Prehrana, bogata z vlakninami, ki vsebuje 20 – 33 gramov vlaknin na dan, so povezane z manjšim tveganjem za raka debelega črevesa in rednejšim gibanjem črevesja. Pomembna dodana vrednost so tudi antioksidanti v sladkem krompirju.

Študije so pokazale, da antioksidanti v sladkem sladkem krompirju spodbujajo rast zdravih bakterij črevesja, vključno z nekaterimi vrstami Bifidobacterium in Lactobacillus. Večje količine teh vrst bakterij znotraj črevesja so povezane z boljšim zdravjem črevesja in manjšim tveganjem za stanja, kot sta sindrom razdražljivega črevesja in nalezljiva driska.

Uporaba v kuhinji

Sladki krompir je izjemno vsestranski in se lahko uporablja v številnih jedeh. Lahko ga pečemo, kuhamo, pražimo ali pečemo na žaru. Zaradi svojega sladkega okusa se odlično poda tako k sladkim kot slanim jedem.

Ena izmed priljubljenih jedi je pečen sladki krompir, kjer ga preprosto narežete na kocke, začinite z olivnim oljem, soljo, poprom in zelišči, nato pa pečete v pečici do zlato rjave barve. Sladki krompir lahko uporabite tudi za pripravo pireja, ki je odličen nadomestek za klasičen krompirjev pire. Preprosto skuhajte narezane gomolje, jih pretlačite in dodajte malo mleka, masla in začimb po okusu.

Sladki krompir je tudi odličen za pripravo juh in enolončnic, kjer doda bogat okus in teksturo. Lahko ga kombinirate z drugimi zelenjavami, kot so korenje, buče in čebula, ter dodate začimbe, kot so ingver, cimet in čili, za pripravo okusne in hranljive juhe.

Poleg tega se sladki krompir odlično poda v solate, kjer ga lahko uporabite pečenega ali kuhanega. Zmešajte ga z zelenjavo, kot so špinača, rukola in avokado, ter dodajte oreščke, semena in polivko za okusen in hranljiv obrok.

Recepti s sladkim krompirjem

Ideje za preproste recepte s sladkim krompirjem

Tukaj je nekaj hitrih in preprostih idej za pripravo sladkega krompirja:

  • Pire iz sladkega krompirja: Odličen kot priloga k mesnim jedem ali kot samostojna jed.
  • Pečen sladki krompir: Preprosto narežite na kose, pokapajte z olivnim oljem in pecite v pečici.
  • Juha iz sladkega krompirja: Zmešajte pečen sladki krompir z zelenjavno juho in dodajte začimbe po okusu.
  • Solata s sladkim krompirjem: Pečen sladki krompir dodajte k mešani solati za bolj poln obrok.

Ali lahko sladki krompir zamrznemo?

Da, sladki krompir lahko brez težav zamrznete. Najbolje ga je predhodno skuhati ali speči, preden ga zamrznete. Zamrznjeni sladki krompir je odličen za hitre obroke, ko imate manj časa za kuhanje. Preprosto ga pogrejete in uporabite v katerikoli jedi, ki jo pripravljate.

Recept za slastne palačinke iz sladkega krompirja

Palačinke iz sladkega krompirja

Sestavine

  • skodelica polnozrnate moke
  • dve čajni žlički pecilnega praška
  • pol žličke cimeta
  • četrt žličke muškatnega oreščka
  • ščep soli
  • skodelica in pol mleka
  • rjavi sladkor
  • žlica kokosovega olja
  • skodelica pireja iz sladkega krompirja

Priprava

  1. V posodi zmešajte moko, pecilni prašek, cimet, muškatni orešček in sol.
  2. V drugi posodi zmešajte še ostale sestavine.
  3. Suhe sestavine počasi stresajte k mokrim sestavinam in dobro premešajte.
  4. Ponev rahlo namastite s kokosovim oljem in vanjo ulijte primerno količino mase za palačinke.
Sladki krompir na vrtu

Gojenje sladkega krompirja na vrt

Gojenje sladkega krompirja na vrtu je precej nezahtevno in prinaša bogat pridelek. Sladki krompir najbolje uspeva v toplih in sončnih pogojih, saj za optimalno rast potrebuje vsaj 4 do 6 mesecev brez zmrzali. Za uspešno gojenje je ključno, da izberete dobro odcedno prst, bogato s hranili. Sadike ali potaknjence sladkega krompirja običajno posadimo spomladi, ko se tla segrejejo, približno 30 cm narazen v vrstah. Rastline redno zalivamo, vendar pazimo, da tla niso preveč mokra, saj to lahko povzroči gnitje gomoljev.

Med rastjo je pomembno odstranjevanje plevela in občasno dognojevanje z gnojili, bogatimi s kalijem. Približno 100 do 150 dni po sajenju, ko listje začne rumeneti, je čas, da poberete pridelek. Sladki krompir nežno izkopljemo, pri tem pazimo, da ne poškodujemo gomoljev, in ga pred shranjevanjem temeljito osušimo na soncu.

VIDEO: Naravni balzam za lase in nega lasnih konic

Ana Ličina, cert. aromaterapevtka
-
0
VIDEO: Naravni balzam za lase in nega lasnih konic

Namesto balzama za lase lahko na umite in še vlažne lase nanesete majhno količino katere izmed »lahkih« maščob. Kokos je odličen za ta namen, ker las popolnoma nič ne zmasti. Pa še dišali boste kot kokosov poljubček na dveh nogah! Če želite še povečati blagodejnost kokosovega balzama, lahko dodate kapljico eteričnega olja ylang ylang, ki je dobro proti cepljenju las. V ta namen je zelo primerno tudi avokadovo ali konopljino olje. Las po tem ne spirajte!

Močerad – znanilec dežja

Bodi Eko
-
0
Močerad – znanilec dežja

Močerad se skupaj z dvoživkami prebudi spomladi, ko se otopli in se narava prebudi. Vedno se mi zdi, kot da bi bilo življenje takrat na vrhuncu dejavnosti, čeprav je dejavno skozi vse leto. Tako kakor se spomladi prebudijo rastline, se prebudijo tudi živali, posebno tiste, ki so spale dolgo zimsko spanje. To so predvsem plazilci in ostale mehke živali, ki zimo prezimijo, denimo žabe, pupki in močeradi. Ne smemo pozabiti niti na polhe in medvede, skratka kar veliko živali, ki pri nas zimo prespijo.

Spomladi našo deželo zapustijo živali, ki so k nam prišle prezimovat, in se vrnejo naše živali, ki so odšle prezimovat drugam, v tropske ali kakšne druge predele sveta, denimo lastovke.

Tokrat pa bom spregovoril o močeradu. Močerad je čudovita in elegantna, vendar tudi strupena žival, ki je med ljudi znana že vrsto, vrsto let. Najpogosteje močerade srečamo spomladi, ko se parijo, pa tudi med letom. Med letom jih bomo srečali bolj v deževnem vremenu, zato se jih je prijel vzdevek znanilci dežja. Sam sem sicer močerade že večkrat srečal, najbolj pa so me presenetili na prav posebnem kraju. V starodavni dolini mlinov.

Nekega dne mi je prišlo na uho, da obstaja stara dolina mlinov, ki je spomladi rumeno-črna od močeradov. Takoj sem napel ušesa in začel iskati to dolino. Kar nekaj truda je bilo potrebnega, da sem jo odkril. Pa vendar, ko je moja noga stopila vanjo in zakorakala po njej, je bil trud poplačan. Govorice so bile resnične. V enem popoldnevu sem prehodil vso dolino, sredi katero je tekla majna rečica. Ravno ta rečica je srce te majhne doline mlinov. Iz varnostnih razlogov, da ne bi preveč vznemirjali teh čudovitih živali, lokacije, kje se ta dolina nahaja, ne bom izdal, lahko pa povem, da svojega imena ni dobila kar tako. V tej dolini je namreč ogromno zelo zelo starih mlonov, nekateri so tako stari, da komaj opaziš temelje, drugi pa so se dokaj dobro ohranili, je pa tudi nekaj obnovljenih mlinov.

Celotna dolina z rečico, podrastjo in ruševinami je idealen življenjski prostor za močerade. Pri raziskovanju te doline sem jih naštel toliko, da se niti ne morem spomniti realnega števila primerkov. Kot pa sem že prej omenil, bomo močerada v suhem poletnem vremenu težko našli in je strupen. Po telesu iz posebnih žlez spušča strupene snovi, s katerimi se zaščiti pred plenilci. Zaradi tega je obarvan v živo rumene barve, s katerimi opozarja, da so strupen. Če nismo alergični, nam ta strup ni pretirano nevaren. Vsekakor pa si moramo umiti roke, če prijemamo močerade, saj njihov strup ov stiku z našo sluznico ni ravno prijeten.

Ličinke močerada

Navadni močerad – Salamandra salamandra

Navadni močerad je razširjen po vsej Sloveniji. Najdemo ga v gorskih, hribovitih in gričevnih območjih pod gozdno mejo. Življenjski prostor močerada so različni senčni in vlažni prostori. Najraje se zadržuje v listnatih in mešanih gozdovih, ki mu tudi nudijo ogromno skrivališč, predvsem med odpadlim listjem na tleh. Najdemo ga lahko tudi pod odmrlim lesom, pod kamni, v razpokah in špranjah ali celo v luknjah in jamah ob koreninah dreves. Močeradi se najraje zadržujejo v bližini čistih potokov ali manjših voda, ki so bogate s kisikom. Sem namreč samice odlagajo svoje ličinke. Odrasli močeradi večino življenja prebijejo na kopnem, kjer se tudi parijo. Zanimivo je, da se po parjenju ličinke v samici razvijajo šest mesecev.

Po šestih mesecih samica ličinke izleže v tolmunčke gozdnih potočkov. V enem leglu lahko odloži nekajkrat po deset ličink. Same ličinke so dobro razvite, imajo namreč že oba para okončin, pa tudi peresaste škrge. Preobrazba v odraslo žival poteka v vodi. Ličinke dosežejo okoli šest centimetrov pred samo preobrazbo, če pa morajo prezimiti, lahko zrastejo tudi do osem centimetrov. Po preobrazbi postane močerad kopenska žival, ki je aktivna ob dežju ali ponoči in v ostalem času, ko je ozračje dovolj vlažno. Njegova povprečna življenjska doba je preko dvajset let.

Odrasla žival z repom vred v velikost meri od enajst do dvajset centimetrov. Na telesu živali prevladuje osnovna črna barva, na njej pa so posejane živo rumene lise, ki druge živali opozarjajo, da je močerad strupena žival. Ima široko in sploščeno glavo, ki jo od telesa jasno loči vrat. Za očmi lahko opazimo posebne zaušne žleze, ki so vedno obarvane. Samo telo močerada je čokato, opazimo pa lahko tudi številne reberne loke. Trebušna stran živali skorajda ne vsebuje lis in je obarvana v sivkastih odtenkih. Samci so manjši od samic, najlažje pa jih ločimo v času parjenja, ko imajo samci nekoliko bolj poudarjeno kloako.

In še nekaj zanimivosti iz življenja močeradov

  • Včasih so jih marsikje namakali v alkohol, dobili so zanimivo pijačo, ki naj bi imela različne, tudi nekoliko bajeslovne učinke.
  • Navadni močerad je za razliko od ostalih dvoživk živorodna vrsta.
  • Končna pozicija rumenih lis se razvije šele po preobrazbi, čeprav so opazne že takoj.

Domen Čurč

Ublažite neprijetno bolečino v trebuhu

Bodi Eko
-
0
Ublažite neprijetno bolečino v trebuhu

Želodec nas lahko začne boleti, ko smo pod stresom ali občutimo tesnobo, pa tudi takrat, kadar jemo prehitro ali preveč. Nemalokrat lahko tovrstne težave olajšamo ali celo popolnoma odpravimo z določenimi spremembami v načinu življenja. Kadar je abdominalna bolečina zelo huda in ko vztraja (pre)dolgo, pa je treba nujno obiskati svojega zdravnika.

Abdominalna bolečina je pogosto posledica nepravilnosti v prebavnem sistemu – lahko gre za okužbo, vnetje, včasih tudi za obstrukcijo (na primer pri zaprtju ali zagozdenem žolčnem kamnu). Bolečino včasih povzročijo živci, ki oskrbujejo črevesje, vendar so preobčutljivi na stres ali na napihovanje zaradi vetrov. Razdraženost lahko sprožijo tudi alergije na hrano in druge preobčutljivosti.

Abdominalna bolečina v trebuhu

Do bolečin v trebuhu lahko pride tudi zaradi razlogov, ki niso povezani s prebavo. Lahko gre za okužbe sečil, nategnjene mišice v trebušni steni, ledvične kamne, kilo, ginekološke motnje (boleče menstruacije, vnetje medenice, miome in endometriozo) in drugo.

Zelo pomembno je, da obiščete zdravnika, ki bo izključil razlog za vašo bolečino in takrat boste svoje težave morda lahko ublažili z določenimi spremembami v prehrani in življenjskem slogu nasploh:

  • Uživajte polnovredno hrano z veliko vlakninami, izogibajte pa se mastnim in močno začinjenim jedem.
  • Poskrbite za to, da bodo vaši obroki čim bolj redni. Zelo pomembno je, da si za prehranjevanje vzamete čas in jeste v sproščenem vzdušju. Če veste, da jeste prehitro, se umirite in zares dobro prežvečite vsak grižljaj.
  • Žejo gasite predvsem z vodo in nesladkanimi čaji – res je zelo pomembno, da popijete dovolj, saj boste tako preprečili zaprtje. Čezmerno uživanje kave, pravih čajev in/ali alkohola lahko negativno vpliva na prebavo.
  • Zelo pomembno je, da se naučite zmanjševati oziroma obvladovati stres v svojem življenju. Prav tako je zelo pomembno, da poskrbite za pravo mero spanja in gibanja.

Masaža trebuha

To, da trebušni predel masirate s krožnimi gibi, lahko marsikdaj zelo olajša bolečine v trebuhu. Lahko se masirate sami ali pa masažo prepustite partnerju ali prijatelju. Trebuh masirajte s krožnimi gibi v smeri urinega kazalca. Delajte enakomerne in precej velike kroge – zaokrožite vse od konca kolka pa do območja tik pod rebri. Masirajte se toliko časa, dokler vam je udobno. Za masažo lahko uporabite tudi naslednjo mešanico eteričnih olj: zmešajte dve kapljici poprove mete, dve kapljici grenkega pomarančevca in kumine ter čajno žličko mandljevega, oljčnega ali kateregakoli drugega hladno stisnjenega rastlinskega olja. S to mešanico nato namažite boleči trebušni predel.

Če želite, lahko dve kapljici olja grenkega pomarančevca in kumine dodate v pol litra vroče vode in vdihavate paro. Olja kumine ne uporabite če ste (ali če mislite, da ste) noseči

Zeliščni pripravki pri bolečinah v trebuhu

Zeliščni pripravki se že stoletja uporabljajo za lajšanje trebušnih bolečin.
Pri teh tegobah zelo pomaga kamilica, saj odlično sprosti napetost v prebavnem traktu in spodbudi leno prebavo. Prav tako lajša notranjo napetost, sprošča prebavne mišice in spodbuja prehod ostankov hrane po črevesju. Kamilica tudi pomaga pomiriti vnetje in pospeši zdravljenje.

Tudi surov peteršilj blaži bolečino, ki je posledica vetrov in slabe prebave. Čaj iz peteršiljevih semen pa je odličen za sproščanje prebavnih mišic in blaženje krčev.
Tudi poprova meta odlično olajša črevesne krče, vendar moramo paziti, da je ne zaužijemo preveč, saj lahko v tem primeru razdraži črevesno sluznico.

Sončnična semena – obogatite z njimi svojo prehrano

Bodi Eko
-
0
Sončnična semena – obogatite z njimi svojo prehrano

Z uživanjem sončničnih semen lahko preprečimo marsikatero bolezen, saj med drugim ta drobna semena delujejo protirakavo ter so odličen antioksidant. Sončnična semena so odličen vir rastlinskih beljakovin ter vitaminov in mineralov.  Dobiti jih je mogoče v vsaki bolje založeni trgovini z živili, zato naj se le čim pogosteje znajdejo na vašem jedilniku.

Zakaj so sončnična semena dobra za vaše zdravje?

Sončnična semena so polna hranil, ki podpirajo naše zdravje. Vitamin E, ki ga najdemo v velikih količinah, deluje kot antioksidant in ščiti celice pred poškodbami, medtem ko magnezij pomaga pri delovanju mišic in živcev. Poleg tega imajo semena protivnetne lastnosti, ki lahko zmanjšajo tveganje za razvoj kroničnih bolezni.

Vpliv na srce

Že s četrt skodelice okusnih sončničnih semen na dan boste odlično poskrbeli za zdravje svojega srca in ožilja. Ta drobna semena preprečujejo, da bi se presežek holesterola lepil na stene arterij in tako pomagajo preprečevati nastanek srčne kapi. Sončnična semena so zelo bogata z linolno kislino, esencialno maščobno kislino, ki dobro dene našemu srčno-žilnemu sistemu. Pri ženskah, ki so poskrbele za uživanje zadostne količine linolne maščobne kisline, je bilo tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni za kar 23 odstotkov manjše kot pa pri tistih ženskah, ki te esencialne maščobne kisline niso uživale dovolj.

Sončnična semena so odličen vir zdravih maščob, ki so pomembne za zdravje srca. Nenasičene maščobe pomagajo zniževati raven slabega holesterola (LDL) in zviševati raven dobrega holesterola (HDL), kar zmanjšuje tveganje za bolezni srca. Poleg tega magnezij v sončničnih semenih pomaga uravnavati krvni tlak, kar dodatno podpira zdravje srčno-žilnega sistema.

Bogastvo antioksidantov

Uživanje sončničnih semen odlično dene tudi naši koži. Le s pol skodelice sončničnih semen pokrijemo dnevne potrebe po alfa-tokoferolu, najaktivnejši obliki vitamina E,  izjemno močnega antioksidanta, ki telesne celice ščiti pred prostimi radikali. Vitamin E ravno tako ščiti naše telo pred škodljivim UV sevanjem ter tako ohranja kožo mladostno in sijočo. Vitamin E tudi izboljšuje absorpcijo številnih hranil.

Antioksidanti v sončničnih semenih, kot je vitamin E, pomagajo ščititi telo pred prostimi radikali, ki lahko poškodujejo celice in pospešijo staranje. Vitamin E deluje kot močan zaščitnik celic in ščiti kožo pred oksidativnim stresom. Redno uživanje sončničnih semen lahko tako pomaga ohranjati mladosten videz in zmanjšati tveganje za kronične bolezni.

Vir beljakovin in vlaknin

Ena od glavnih prednosti sončničnih semen je njihova visoka vsebnost beljakovin. Zlasti pri ljudeh, ki se izogibajo mesu, so sončnična semena odličen rastlinski vir beljakovin. Poleg tega so bogata z vlakninami, ki podpirajo zdravo prebavo in pomagajo ohranjati občutek sitosti, kar je koristno pri uravnavanju telesne teže.

Sončnična semena v prehrani

Privoščimo si sončnična semena

Z uživanjem sončničnih semen lahko nadzorujemo poškodbe celic, zaradi česar igrajo zelo pomembno vlogo pri preprečevanju rakavih obolenj. Sončnična semena so odličen vir selena, ki se dokazano učinkovito bori proti raku.

Sončnična semena vsebujejo veliko različnih hranil in spojin, med katerimi še posebej izpostavljamo fitosterole. Fitosteroli so znani po svoji zmožnosti za zniževanje holesterola, poleg tega naše zdravje podpirajo tudi na drugih ravneh.

Sončnična semena so odličen vir mineralov. Poleg kalcija naše kosti potrebujejo tudi magnezij in baker. Sončnična semena so odličen vir vseh omenjenih mineralov, poleg tega pa vsebujejo še vitamin E, ki pomaga pri artritičnih obolenjih. Z uživanjem sončničnih semen boste mirnejši. Magnezij v sončničnih semen pomaga umirjati notranjo napetost, zmanjšuje stres in migrene ter vam pomaga do sprostitve.

Vključimo jih v našo prehrano

Sončnična semena so okusna, hrustljava in jih zato brez kakršnih koli težav lahko vključimo v našo prehrano. Lahko jih potresemo po solati, dodamo kosmičem, vmešamo v jogurt, z njimi obogatimo sendviče, riž, testenine, pri pripravi kruha jih lahko dodamo testu … Možnosti je praktično neskončno. Zajtrk je na primer obrok, v katerega lahko odlično vključimo sončnična semena. Žlico ali dve lahko dodamo kosmičem ali granoli, jih potresemo pa maslu ali drugih namazih … Iz njih lahko pripravimo tudi odlične sladice:

Bananini piškoti s sončničnimi semeni

Ti piškoti so odlična, preprosta in zdrava slaščica, za pripravo katerih potrebujete le osem minut.

Za pripravo piškotov potrebujemo:

  • 3 pretlačene banane
  • pol skodelice repičnega olja
  • pol skodelice sladkorja
  • skodelico sončničnih semen
  • dve skodelici moke
  • eno čajno žličko pecilnega praška
  • Navodila za pripravo:
  • Pečico ogrejte na 180 °C.
  1. V veliki posodi zmešajte banane, olje in sladkor. Mešajte približno eno minuto.
  2. V drugi posodi zmešajte moko, sončnična semena in pecilni prašek. Suho zmes dodajte mokri zmesi in dobro premešajte.
  3. Mešanico za približno pol ure postavite v hladilnik.
  4. Z žlico oblikujte piškote ter jih zlagajte na pomaščen pekač. Pecite 10 minut oziroma toliko časa, dokler robovi niso zlato rjavi.

Alergije na pohodu! Spomladi je najhujše.

Bodi Eko
-
0
Alergije na pohodu! Spomladi je najhujše.

Prišla je pomlad. Topli sončni žarki že vabijo v naravo. Na žalost mnogih pa se ravno v tem času začenja tudi cvetno obdobje številnih rastlin, ki lahko spodbudijo sezonski alergijski nahod, najpogostejšo alergijsko bolezen sodobnega sveta.

Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Pri alergijski reakciji naše telo pretirano reagira ob stiku s sicer nenevarno snovjo. Ko zrak in cvetni prah vdihnemo, pride z zrni v stik tudi sluznica nosu in žrela. Na vlažni sluznici nosu se sprostijo alergeni, ki jih vsebuje zrno cvetnega prahu, in sprožijo alergijsko reakcijo. Zrna cvetnega prahu so tako velika, da se ustavijo v nosu in ne prodrejo globlje v dihala. V zraku so poleg zrn tudi majhni submikronski delci različnega izvora, na katere so prilepljeni alergeni iz pelodnih zrn. Ti delci se z vdihanim zrakom prenesejo v spodnja dihala, kjer lahko sprožijo alergijsko reakcijo.

Bolezen sodobnega sveta

Sezonski alergijski nahod je najpogostejša alergijska bolezen sodobnega sveta. Ščemenje v očeh, nosu in žrelu so le eni izmed mnogih neprijetnih simptomov. Imamo močan izcedek iz nosu, kihamo, občasno suho kožo ter pordele, boleče in solzne oči. Bolezen nastopa v dveh oblikah. Prvo povzročajo pelodi nekaterih rastlin in se pojavlja zlasti spomladi in poleti in jo imenujemo seneni nahod ali alergija na cvetni prah. Pri perenialnem alergijskem rinitisu pa so težave vse leto. Bolezen je pogosta v družinah in pri otrocih z drugimi alergijami. Alergijski rinitis se najpogosteje pojavlja v starostnem obdobju od osem do dvajset let. Pri otrocih se alergijskemu rinitisu pogosto pridruži tudi vnetje ušes, zlasti srednjega ušesa.

Kihanje je zaščitni refleks telesa in ni nujno povezano z alergijo. Snovi, ki dražijo nosno sluznico, se v nosu prekrijejo s sluzjo in z močnim kihanjem jih poskušamo odstraniti. Znaki bolezni virusnega prehlada in senenega nahoda so podobni, zato je bolezni včasih težko ločiti. Za prehlad so značilni splošni znaki bolezni, kot so povečana telesna temperatura, kašelj in utrujenost. Običajno je v okolici bolnika prehlajenih več oseb hkrati. Seneni nahod se pojavi vedno v enakem času leta in pri izpostavljenosti enakim zunanjim dejavnikom. Znaki alergijske bolezni običajno trajajo bistveno dlje, medtem ko navadni prehlad v nekaj dneh mine sam od sebe.

Vzroki za alergije

Alergijsko vnetje nosne sluznice je posledica vdihavanja alergena, snovi, ki povzroči alergijsko reakcijo. Telesni imunski sistem se na tujo snov odzove s tvorbo protiteles in belih krvnih telesc, tako kot v boju proti virusom ali bakterijam. Najpogostejši alergeni so plodi trav, dreves ali plevelov. Perenialni alergijski rinitis običajno povzročajo hišne pršice, živalske dlake in odmrle kožne luske ter spore plesni. Od tretjega leta naprej se že lahko pojavlja sezonski alergijski rinitis zaradi preobčutljivosti na pelode. Alergijski rinitis je najpogostejša alergijska bolezen otrok. Rinitis ni le nedolžna nadloga sluznic, ki povzroča suh in srbeč nos ter voden izcedek, ampak lahko (nepravilno zdravljen) vodi v astmo. Kako tesna je povezava med obema boleznima, kažejo prav številke: kar osemdeset odstotkov bolnikov z astmo ima tudi alergijski rinitis, ki je bil neredko prva težava bolnika.

Alergija in družinski dejavniki

Alergije imajo pogosto družinsko zgodovino. Verjetnost, da bo otrok razvil alergijo, je toliko večja, če ima težave že eden od staršev. Če sta oba starša podvržena alergijam, znaša ta verjetnost petinsedemdeset odstotkov, če pa je samo eden od njiju, je verjetnost petdesetodstotna. V povprečju je alergičnih 10 do 20 odstotkov vseh prebivalcev na svetu, čeprav se ta odstotek med različnimi starostnimi skupinami spreminja in je tudi odvisen od povečane pojavnosti alergij pri otrocih. Raziskave kažejo na povezavo med tipi alergij pri starših in otrocih, kar je posledica dednostnega odziva na alergene in reakcij telesa na alergije.

Pogostost alergij je pri velikih družinah manjša pri mlajših bratih in sestrah. Možnost pojavljanja alergije je pri tretjem in vsakem naslednjem otroku skoraj za tretjino manjša kot pri prvorojencu. Razlog za to ni znan, domnevajo le, da kašljanje in prehladi, ki se jih mlajši od svojih starejših bratov in sester nalezejo v svojem najnežnejšem otroštvu, ščitijo pred kasnejšim razvojem alergij. Imunski sistem se v zgodnjih letih šele razvija, zato v tem času pomaga spodbujanje imunskega sistema z različnimi okužbami, na primer z virusi ali bakterijami, ki vplivajo na dihalni sistem, ali celo okužbami prebavnega trakta pri preusmerjanju imunskega spomina stran od odzivanja na alergene iz okolja.

To lahko posledično omeji ali prepreči razvoj alergijskih reakcij. V otroštvu ima težave z alergijami več dečkov kot deklic. Raziskave kažejo, da obstaja pri dečkih, starih trinajst let, večja verjetnost za razvoj alergije na pršice kakor pri enako starih deklicah. Pri odraslih ta razlika izgine, saj moški nekako hitreje prerastejo tovrstne alergije.

Seneni nahod

Bodite dosledni!

Najenostavnejši način preprečevanja katere koli alergije je izogibanje alergenu, a je prav v primeru senenega nahoda to enostavno nemogoče. Ker se pelod rastlin prenaša po zraku, je lahko ta navzoč tudi kilometre stran od vira, sončno in vetrovno vreme pa širjene peloda še okrepita. Zato tudi mesta niso izolirana pred cvetnim prahom in temu dodajajo še prašne in umazane delce. Pri napadu alergijskega rinitisa najbolj trpi občutljiva sluznica oči. Oči postanejo rdeče in boleče ter se solzijo. Ob znakih alergije pojdite na pregled k zdravniku.

Za zdravljenje senenega nahoda uporabljamo številna zdravila v obliki tablet, kapljic, nosnih pršil … Za zaščito oči pred cvetnim prahom nosimo sončna očala in uporabljajmo vlažilne kapljice, ki spirajo pelod iz oči. Nosno sluznico si redno vlažimo z ustreznimi izotoničnimi raztopinami, saj se bo le tako lahko uspešno borila proti alegrenom. Najbolje bi bilo, da vsak, ki ima seneni nahod, v času cvetenja čim več biva v zaprtih prostorih, zlasti v vročem, suhem in vetrovnem vremenu, ko je v zraku veliko peloda. Če ste alergik, v mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah med peto in deseto uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda.

Namesto zaves uporabljajte rolete in žaluzije. Izogibajte se piknikom v naravi, med sezono cvetenja pa imejte avtomobilska okna zaprta. Ko pridete domov, se preoblecite. Perila ne sušite zunaj. Vsak teden operite vse posteljno perilo pri temperaturi vsaj 56 ºC, če imate izpuščaje, uporabljajte bombažne rjuhe in odeje. Poskrbite za čisti dom. Vsak dan posesajte trde talne obloge ter preproge. Pobrišite vse površine na pohištvu z vlažno, vendar ne mokro krpo. Vsak teden posesajte prostor pod posteljami. Pobrišite gornje površine visokega pohištva, okenskih polic ter okvirjev slik. Vsake tri do šest mesecev pa operite zavese pri temperaturi vsaj 56 ºC, operite in posušite tudi odeje, pernice, blazine in okrasne blazinice, razen če imajo protipršične prevleke.

Način življenja

Tako kot vplivajo na prisotnost alergenov geografske značilnosti, so tudi regionalne in kulturne razlike dejavnik pri razvoju alergij. V tistih okoljih, kjer je v hrani prisotna večja količina naravnih in svežih sestavin, je pogostost alergij manjša kakor v onih, morda bistveno bogatejših, kjer je večina hrane predelane. To je lahko povezano z večjo količino antioksidantov v naravni in sveži hrani, vključujoč sadje in zelenjavo, ter večjimi koncentracijami konzervansov in različnih drugih dodatkov v predelani hrani. Nekatere novejše študije kažejo, da pomanjkanje telesne vadbe povečuje verjetnost razvoja astme. Ni popolnoma jasno, ali je razlog v telesni vadbi sami ali v dejstvu, da pri telesni vadbi preživimo več časa na prostem. V vsakem primeru pride pri gibanju do globokega dihanja in s tem večjega razpiranja pljuč, kar v vsakem primeru na zdravje deluje pozitivno.

Dobro je vedeti!

Če kupujete drevesa za na vrt, se izognite tistim, ki navadno povzročajo alergije. To so predvsem javor, jelša, breza, gaber, kostanj, cedra, leska, cipresa, oreh, oljka, topol, hrast, vrba in ostale. V kolikor je le mogoče, zmanjšajte čas bivanja na odprtem, še predvsem zjutraj in zvečer, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku največja. Ljudje in domači ljubljenci prenašajo pelod v zaprte prostore. Potem ko ste bili zunaj, se takoj oprhajte, umijte si lase in oblecite svežo obleko. Okna in vrata naj bodo zaprta, za zračenje uporabljajte klimo. Dobro je vedeti, da drevesa pričnejo cveteti zgodaj spomladi, trave cvetijo pozno spomladi in poleti, plevel pa pozno poleti in jeseni.

Ker se čas cvetenja vsako leto spreminja, je koristno spremljati informacije o pojavljanju cvetnega prahu in njegovi trenutni koncentraciji v zraku, ki jih najdete v časopisih, na teletekstu in na spletnih straneh. Spremljajte napoved o koncentraciji cvetnega prahu in skladno s tem planirajte svoje dejavnosti. Informacije o cvetenju rastlin lahko dobite tudi v koledarju cvetenja, ki je narejen na podlagi večletnih meritev koncentracije cvetnega prahu v Sloveniji.

Listne uši na drevesih

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
Listne uši na drevesih

Vljudno vas prosim, če mi lahko kaj več poveste o tem, zakaj se tako zelo in zelo hitro razmnožujejo drevesne uši.
– Peter iz Brežic

Na hruškah najdemo poleg zelene jablanove uši še mokasto hruševo uš, hruševo uš šiškarico ter veliko in malo hruševo bolšico, ki pa ne spadata med uši, vendar ravno tako povzročata škodo s sesanjem rastlinskih sokov. Skorajda stalne gostje na rastlinah so listne uši. Na poganjkih in listju jih še posebej pogosto srečamo spomladi. Uši povzročijo kar dvojno škodo: prehranjujejo se tako, da izsesavajo rastlinske sokove, potem pa še izločajo strupeno snov, zaradi katere se listi zvijajo, obarvajo in nabreknejo.

Na jablanah najdemo predvsem krvavo uš, zeleno jablanovo uš, mokasto jablanovo uš ter jablanovo uš šiškarico. To so samo vrste uši na jablanah in hruškah,  vendar skorajda ni rastlinske vrste, na kateri se kot nepovabljeni gosti ne bi pojavljale tudi uši.

Listnih uši na drevesih je več vrst, to, kako hitro se razmnožujejo, pa je odvisno od posamezne vrste in od pogojev, ki jih za razmnoževanje potrebuje posamezna vrsta. Večino rastlinskih vrst naseljujejo od 5 do 6, lahko tudi do nekaj deset vrst listnih uši. Listne uši so tudi pomembni vektorji (prenašalci) rastlinskih virusov. Zanimivo je, da imajo listne uši velik biotični potencial, tako imajo lahko nekatere vrste tudi 50 rodov v enem letu. V toplejših krajih, kjer so zime bolj mile, uši ne prezimujejo, ampak nadaljujejo s svojim življenjskim krogom.

“Ena sama odrasla nekrilata samica ima lahko od 50 do 100 potomcev. V ugodnih razmerah lahko mlade samice sposobnost razmnoževanja pridobijo že po enem tednu, v enem dnevu ima lahko do 5 potomcev, razmnožuje pa se lahko celo 30 dni.“

Samice tudi ne potrebujejo nujno samca za razmnoževanje, saj lahko razmnoževanje poteka nespolno, torej brez oploditve.

Na razmnoževanje uši in na številčnost njihove populacije vpliva bujna rast dreves, poleg tega pa imajo uši tudi malo naravnih plenilcev.

Bujna rast je za listne uši, predvsem za hruševo bolšico, pomembna, ker imajo tako več mest na razpolago za odlaganje jajčec. Preveč bujno rast dreves preprečimo tako, da ne pretiravamo pri gnojenju z dušičnimi gnojili (z gnojili, ki imajo poudarek na vsebnosti dušika, ta namreč spodbuja rast zelenih delov rastlin). Prav tako ne pretiravamo pri zimski rezi. Pri močni zimski rezi namreč drevo spomladi bujneje raste. Zimsko rez raje dopolnimo s poletno rezjo.

Najpomembnejši naravni sovražniki listnih uši so tenčičarice, cvetne stenice, polonice hržice, parazitske osice in osice najezdniki ter muhe trepetavke. Zaradi pretirane uporabe insekticidov pogosto uničimo tudi naravne sovražnike uši. S škropljenjem »za vsak slučaj«, kot radi rečemo, ne naredimo prav nič koristnega, ampak prej škodimo. Zaradi nesmotrne uporabe škropiv uničujemo naravne sovražnike, uši pa postanejo hitreje odporne na insekticide.

1...879880881...1.152Stran 880 od 1.152