Prijava
Vljudno vas prosim, če mi lahko kaj več poveste o tem, zakaj se tako zelo in zelo hitro razmnožujejo drevesne uši.
– Peter iz Brežic
Na hruškah najdemo poleg zelene jablanove uši še mokasto hruševo uš, hruševo uš šiškarico ter veliko in malo hruševo bolšico, ki pa ne spadata med uši, vendar ravno tako povzročata škodo s sesanjem rastlinskih sokov. Skorajda stalne gostje na rastlinah so listne uši. Na poganjkih in listju jih še posebej pogosto srečamo spomladi. Uši povzročijo kar dvojno škodo: prehranjujejo se tako, da izsesavajo rastlinske sokove, potem pa še izločajo strupeno snov, zaradi katere se listi zvijajo, obarvajo in nabreknejo. Na jablanah najdemo predvsem krvavo uš, zeleno jablanovo uš, mokasto jablanovo uš ter jablanovo uš šiškarico. To so samo vrste uši na jablanah in hruškah, vendar skorajda ni rastlinske vrste, na kateri se kot nepovabljeni gosti ne bi pojavljale tudi uši.
Listnih uši na drevesih je več vrst, to, kako hitro se razmnožujejo, pa je odvisno od posamezne vrste in od pogojev, ki jih za razmnoževanje potrebuje posamezna vrsta. Večino rastlinskih vrst naseljujejo od 5 do 6, lahko tudi do nekaj deset vrst listnih uši. Listne uši so tudi pomembni vektorji (prenašalci) rastlinskih virusov. Zanimivo je, da imajo listne uši velik biotični potencial, tako imajo lahko nekatere vrste tudi 50 rodov v enem letu. V toplejših krajih, kjer so zime bolj mile, uši ne prezimujejo, ampak nadaljujejo s svojim življenjskim krogom.
Ena sama odrasla nekrilata samica ima lahko od 50 do 100 potomcev. V ugodnih razmerah lahko mlade samice sposobnost razmnoževanja pridobijo že po enem tednu, v enem dnevu ima lahko do 5 potomcev, razmnožuje pa se lahko celo 30 dni.
Samice tudi ne potrebujejo nujno samca za razmnoževanje, saj lahko razmnoževanje poteka nespolno, torej brez oploditve.
Na razmnoževanje uši in na številčnost njihove populacije vpliva bujna rast dreves, poleg tega pa imajo uši tudi malo naravnih plenilcev.
Bujna rast je za listne uši, predvsem za hruševo bolšico, pomembna, ker imajo tako več mest na razpolago za odlaganje jajčec. Preveč bujno rast dreves preprečimo tako, da ne pretiravamo pri gnojenju z dušičnimi gnojili (z gnojili, ki imajo poudarek na vsebnosti dušika, ta namreč spodbuja rast zelenih delov rastlin). Prav tako ne pretiravamo pri zimski rezi. Pri močni zimski rezi namreč drevo spomladi bujneje raste. Zimsko rez raje dopolnimo s poletno rezjo.
Najpomembnejši naravni sovražniki listnih uši so tenčičarice, cvetne stenice, polonice hržice, parazitske osice in osice najezdniki ter muhe trepetavke. Zaradi pretirane uporabe insekticidov pogosto uničimo tudi naravne sovražnike uši. S škropljenjem »za vsak slučaj«, kot radi rečemo, ne naredimo prav nič koristnega, ampak prej škodimo. Zaradi nesmotrne uporabe škropiv uničujemo naravne sovražnike, uši pa postanejo hitreje odporne na insekticide.
