Alergije na pohodu! Spomladi je najhujše.

Prišla je pomlad. Topli sončni žarki že vabijo v naravo. Na žalost mnogih pa se ravno v tem času začenja tudi cvetno obdobje številnih rastlin, ki lahko spodbudijo sezonski alergijski nahod, najpogostejšo alergijsko bolezen sodobnega sveta.

Beseda alergija je grškega izvora in pomeni reagirati drugače. Pri alergijski reakciji naše telo pretirano reagira ob stiku s sicer nenevarno snovjo. Ko zrak in cvetni prah vdihnemo, pride z zrni v stik tudi sluznica nosu in žrela. Na vlažni sluznici nosu se sprostijo alergeni, ki jih vsebuje zrno cvetnega prahu, in sprožijo alergijsko reakcijo. Zrna cvetnega prahu so tako velika, da se ustavijo v nosu in ne prodrejo globlje v dihala. V zraku so poleg zrn tudi majhni submikronski delci različnega izvora, na katere so prilepljeni alergeni iz pelodnih zrn. Ti delci se z vdihanim zrakom prenesejo v spodnja dihala, kjer lahko sprožijo alergijsko reakcijo.

Bolezen sodobnega sveta

Sezonski alergijski nahod je najpogostejša alergijska bolezen sodobnega sveta. Ščemenje v očeh, nosu in žrelu so le eni izmed mnogih neprijetnih simptomov. Imamo močan izcedek iz nosu, kihamo, občasno suho kožo ter pordele, boleče in solzne oči. Bolezen nastopa v dveh oblikah. Prvo povzročajo pelodi nekaterih rastlin in se pojavlja zlasti spomladi in poleti in jo imenujemo seneni nahod ali alergija na cvetni prah. Pri perenialnem alergijskem rinitisu pa so težave vse leto. Bolezen je pogosta v družinah in pri otrocih z drugimi alergijami. Alergijski rinitis se najpogosteje pojavlja v starostnem obdobju od osem do dvajset let. Pri otrocih se alergijskemu rinitisu pogosto pridruži tudi vnetje ušes, zlasti srednjega ušesa. Kihanje je zaščitni refleks telesa in ni nujno povezano z alergijo. Snovi, ki dražijo nosno sluznico, se v nosu prekrijejo s sluzjo in z močnim kihanjem jih poskušamo odstraniti. Znaki bolezni virusnega prehlada in senenega nahoda so podobni, zato je bolezni včasih težko ločiti. Za prehlad so značilni splošni znaki bolezni, kot so povečana telesna temperatura, kašelj in utrujenost. Običajno je v okolici bolnika prehlajenih več oseb hkrati. Seneni nahod se pojavi vedno v enakem času leta in pri izpostavljenosti enakim zunanjim dejavnikom. Znaki alergijske bolezni običajno trajajo bistveno dlje, medtem ko navadni prehlad v nekaj dneh mine sam od sebe.

Vzroki za alergije

Alergijsko vnetje nosne sluznice je posledica vdihavanja alergena, snovi, ki povzroči alergijsko reakcijo. Telesni imunski sistem se na tujo snov odzove s tvorbo protiteles in belih krvnih telesc, tako kot v boju proti virusom ali bakterijam. Najpogostejši alergeni so plodi trav, dreves ali plevelov. Perenialni alergijski rinitis običajno povzročajo hišne pršice, živalske dlake in odmrle kožne luske ter spore plesni. Od tretjega leta naprej se že lahko pojavlja sezonski alergijski rinitis zaradi preobčutljivosti na pelode. Alergijski rinitis je najpogostejša alergijska bolezen otrok. Rinitis ni le nedolžna nadloga sluznic, ki povzroča suh in srbeč nos ter voden izcedek, ampak lahko (nepravilno zdravljen) vodi v astmo. Kako tesna je povezava med obema boleznima, kažejo prav številke: kar osemdeset odstotkov bolnikov z astmo ima tudi alergijski rinitis, ki je bil neredko prva težava bolnika.

Alergija in družinski dejavniki

Alergije imajo pogosto družinsko zgodovino. Verjetnost, da bo otrok razvil alergijo, je toliko večja, če ima težave že eden od staršev. Če sta oba starša podvržena alergijam, znaša ta verjetnost petinsedemdeset odstotkov, če pa je samo eden od njiju, je verjetnost petdesetodstotna. V povprečju je alergičnih 10 do 20 odstotkov vseh prebivalcev na svetu, čeprav se ta odstotek med različnimi starostnimi skupinami spreminja in je tudi odvisen od povečane pojavnosti alergij pri otrocih. Raziskave kažejo na povezavo med tipi alergij pri starših in otrocih, kar je posledica dednostnega odziva na alergene in reakcij telesa na alergije. Pogostost alergij je pri velikih družinah manjša pri mlajših bratih in sestrah. Možnost pojavljanja alergije je pri tretjem in vsakem naslednjem otroku skoraj za tretjino manjša kot pri prvorojencu. Razlog za to ni znan, domnevajo le, da kašljanje in prehladi, ki se jih mlajši od svojih starejših bratov in sester nalezejo v svojem najnežnejšem otroštvu, ščitijo pred kasnejšim razvojem alergij. Imunski sistem se v zgodnjih letih šele razvija, zato v tem času pomaga spodbujanje imunskega sistema z različnimi okužbami, na primer z virusi ali bakterijami, ki vplivajo na dihalni sistem, ali celo okužbami prebavnega trakta pri preusmerjanju imunskega spomina stran od odzivanja na alergene iz okolja. To lahko posledično omeji ali prepreči razvoj alergijskih reakcij. V otroštvu ima težave z alergijami več dečkov kot deklic. Raziskave kažejo, da obstaja pri dečkih, starih trinajst let, večja verjetnost za razvoj alergije na pršice kakor pri enako starih deklicah. Pri odraslih ta razlika izgine, saj moški nekako hitreje prerastejo tovrstne alergije.

Bodite dosledni!

Najenostavnejši način preprečevanja katere koli alergije je izogibanje alergenu, a je prav v primeru senenega nahoda to enostavno nemogoče. Ker se pelod rastlin prenaša po zraku, je lahko ta navzoč tudi kilometre stran od vira, sončno in vetrovno vreme pa širjene peloda še okrepita. Zato tudi mesta niso izolirana pred cvetnim prahom in temu dodajajo še prašne in umazane delce. Pri napadu alergijskega rinitisa najbolj trpi občutljiva sluznica oči. Oči postanejo rdeče in boleče ter se solzijo. Ob znakih alergije pojdite na pregled k zdravniku. Za zdravljenje senenega nahoda uporabljamo številna zdravila v obliki tablet, kapljic, nosnih pršil … Za zaščito oči pred cvetnim prahom nosimo sončna očala in uporabljajmo vlažilne kapljice, ki spirajo pelod iz oči. Nosno sluznico si redno vlažimo z ustreznimi izotoničnimi raztopinami, saj se bo le tako lahko uspešno borila proti alegrenom. Najbolje bi bilo, da vsak, ki ima seneni nahod, v času cvetenja čim več biva v zaprtih prostorih, zlasti v vročem, suhem in vetrovnem vremenu, ko je v zraku veliko peloda. Če ste alergik, v mestih ne zračite stanovanj proti večeru, na deželi pa ne v jutranjih urah med peto in deseto uro dopoldne, saj je takrat v zraku največ peloda. Namesto zaves uporabljajte rolete in žaluzije. Izogibajte se piknikom v naravi, med sezono cvetenja pa imejte avtomobilska okna zaprta. Ko pridete domov, se preoblecite. Perila ne sušite zunaj. Vsak teden operite vse posteljno perilo pri temperaturi vsaj 56 ºC, če imate izpuščaje, uporabljajte bombažne rjuhe in odeje. Poskrbite za čisti dom. Vsak dan posesajte trde talne obloge ter preproge. Pobrišite vse površine na pohištvu z vlažno, vendar ne mokro krpo. Vsak teden posesajte prostor pod posteljami. Pobrišite gornje površine visokega pohištva, okenskih polic ter okvirjev slik. Vsake tri do šest mesecev pa operite zavese pri temperaturi vsaj 56 ºC, operite in posušite tudi odeje, pernice, blazine in okrasne blazinice, razen če imajo protipršične prevleke.

[quote_box_center]Veliko različnih snovi lahko povzroča alergijo. Danes poznamo že več kot 20.000 alergenov, ki se jim naše telo lahko upre. Ob stiku z njimi se sluznica v ustih, nosu ter očeh razdraži in boli nas glava.[/quote_box_center]

Način življenja

Tako kot vplivajo na prisotnost alergenov geografske značilnosti, so tudi regionalne in kulturne razlike dejavnik pri razvoju alergij. V tistih okoljih, kjer je v hrani prisotna večja količina naravnih in svežih sestavin, je pogostost alergij manjša kakor v onih, morda bistveno bogatejših, kjer je večina hrane predelane. To je lahko povezano z večjo količino antioksidantov v naravni in sveži hrani, vključujoč sadje in zelenjavo, ter večjimi koncentracijami konzervansov in različnih drugih dodatkov v predelani hrani. Nekatere novejše študije kažejo, da pomanjkanje telesne vadbe povečuje verjetnost razvoja astme. Ni popolnoma jasno, ali je razlog v telesni vadbi sami ali v dejstvu, da pri telesni vadbi preživimo več časa na prostem. V vsakem primeru pride pri gibanju do globokega dihanja in s tem večjega razpiranja pljuč, kar v vsakem primeru na zdravje deluje pozitivno.

Dobro je vedeti!

Če kupujete drevesa za na vrt, se izognite tistim, ki navadno povzročajo alergije. To so predvsem javor, jelša, breza, gaber, kostanj, cedra, leska, cipresa, oreh, oljka, topol, hrast, vrba in ostale. V kolikor je le mogoče, zmanjšajte čas bivanja na odprtem, še predvsem zjutraj in zvečer, ko je koncentracija cvetnega prahu v zraku največja. Ljudje in domači ljubljenci prenašajo pelod v zaprte prostore. Potem ko ste bili zunaj, se takoj oprhajte, umijte si lase in oblecite svežo obleko. Okna in vrata naj bodo zaprta, za zračenje uporabljajte klimo. Dobro je vedeti, da drevesa pričnejo cveteti zgodaj spomladi, trave cvetijo pozno spomladi in poleti, plevel pa pozno poleti in jeseni. Ker se čas cvetenja vsako leto spreminja, je koristno spremljati informacije o pojavljanju cvetnega prahu in njegovi trenutni koncentraciji v zraku, ki jih najdete v časopisih, na teletekstu in na spletnih straneh. Spremljajte napoved o koncentraciji cvetnega prahu in skladno s tem planirajte svoje dejavnosti. Informacije o cvetenju rastlin lahko dobite tudi v koledarju cvetenja, ki je narejen na podlagi večletnih meritev koncentracije cvetnega prahu v Sloveniji.