Potenje nas ne moti zgolj poleti, temveč tudi pri športnih aktivnostih, stresu in podobnem. Izločanje vlage in neprijeten vonj sta nekaj, kar skušamo preprečiti z uporabo najrazličnejših sredstev. Pa je to priporočljivo? In zakaj se sploh moramo potiti?
Že o dojenčkih se radi šalimo, da imajo »smrdljive nogice«, pa čeprav se njihova stopala (in preostanek telesa) dejansko potijo precej manj kot pri odraslih, svojo telesno temperaturo pa dojenčki uravnavajo predvsem s hlajenjem prek glave. Nato pa se človeški »mehanizem« za uravnavanje telesne temperature bolje razvije, prav tako tudi koža. Otroci se potijo predvsem v poletni vročini in pri športu, a njihov znoj nima neprijetnega vonja.
Ta se pojavi ob začetku spolnega dozorevanja, torej v drugi polovici osnovne šole, ko se v telesu že začnejo predpubertetne in pubertetne spremembe. In takrat je prav, da starši otroke opozorimo na pogostejšo higieno oziroma prhanje in umivanje, prav tako pa jim velja kupiti dezodorant. Močan telesni vonj v adolescenci drugi ljudje namreč hitro zaznajo in najstniku ali najstnici je lahko zaradi njega še kako neprijetno.
Zakaj se koža poti in vse drugo, česar morda o potenju še nismo nikoli razmislili, nam je razložil strokovnjak za kožo, torej specialist dermatolog, primarij Boris Kralj, dr. med.
Zakaj imamo ljudje različne telesne vonjave?
Koža se razlikuje od človeka do človeka tako po sestavi kot tudi po izločanju loja in znoja.
Prav znoj pa je tisti, ki daje določene značilnosti, specifičnosti vonjave ene ali druge kože.
Sploh pa pri tem sodelujejo tudi drugi dejavniki, ki izboljšajo ali pa poslabšajo vonj: higiena, uporaba dezodorantov, tipi obleke in obutve (prepustna, neprepustna).
Teorija ljubezenske »kemije« pravi, da so nam vonji nekaterih ljudi ljubši. Zakaj je tako?
Res velja med ljudmi neko pravilo, da nekomu vonjava nekoga ustreza, nekdo jo težko prenaša, nekdo »smrdi« sam sebi, seveda pa so tukaj še feromoni – izločki, ki so delno tudi v zvezi s spolnimi ozadji.
Poezija, literatura, lahko pa tudi realne izkušnje ljudi pravijo, da se nekateri privlačijo, drugi pa odbijajo z vonjavami.
Je res narava poskrbela, da so nam telesni vonji najbližjih sorodnikov neprijetni?
Mislim, da tega pojava ni mogoče potrditi. Tako kot vsaka stvar je tudi vonj nekoga lahko neprijeten ali pa prijeten, ker nekoga poznamo, smo z njim. Prej bi rekel, da nas odbijajo in so nam lahko neprijetne ali pa so nam všeč telesne, značajske in čustvene značilnosti, ne pa vonjave.
Je neprijeten telesni vonj lahko posledica bolezni ali pomanjkanja?
Neprijeten vonj je lahko posledica tako prekomernega izločanja žlez znojnic, prekomernih dejavnikov bakterij na področjih, kjer je teh žlez največ (kot so pazduhe, dlani, podplati, področje prsnih bradavic, osramje), kot tudi neustrezne higiene, nečistoč, premalo odstranjevanja teh izločkov, tudi zaprte obutve, neprepustne obleke … Tudi izločki agresivnih prehranskih dodatkov se čutijo v znoju.
Sicer pa so tudi bolezni, ki lahko vplivajo na neprijetne vonjave: sladkorna bolezen, obolenje ščitnice, parkinsonova bolezen, nekatera nevrološka obolenja, redko pa tudi limfomi, feokromocitom.
Tudi nekatera zdravila lahko vplivajo na prekomerno potenje: dopamin, inhibitorji serotonina, antipsihotiki, inzulin, prav tako pa tudi alkohol.
Na telesni vonj skušamo vplivati s parfumi. So dišave vedno nekaj dobrega za nas ali tudi ne?
Vsekakor je uporaba dezodorantov, dišav nekaj, kar nam pomaga pri zmanjšanju neprijetne vonjave pri prekomernem potenju.
Deloma nevtralizirajo to vonjavo, seveda pa brez osnovne higiene, odstranjevanja nečistoč in teh izločkov z vodo, ne pomagajo dosti. Dišave so redko tiste, ki povzročajo težave, seveda so nekatere, ki jih neka koža ne prenese, so nekateri ljudje, ki razvijejo alergijsko reakcijo nanje, vendar pa je tega relativno malo.
Drugi sesalci imajo zelo malo znojnic oziroma so te zgolj na določenih delih telesa, na primer na blazinicah tačk, zato morajo telesno temperaturo uravnavati drugače – z valjanjem v blatu, sopihanjem in visenjem jezika iz ust. Lahko bi rekli, da imamo ljudje srečo, da imamo znojnice povsod. Pa so res povsod in kje jih je več?
Res je, da se po številu znojnic razlikujemo od živali. Znojnice niso le organ za odstranjevanje tekočine, njihova naloga je tudi termoregulacija. Pri živalih se pogosto ta funkcija odvija prek drugih organov, tudi prek ust.
Človek ima znojnice po celotni koži, največ pa jih je na predelih, kot so dlani, podplati, pazduhe, osramje, sluhovodi, in okrog prsnih bradavic.
Kaj je pravzaprav termoregulacija?
Termoregulacija pomeni, da uravnavamo temperaturo organizma z izločanjem tekočine, z zapiranjem in odpiranjem žlez znojnic. Poleti so izločanja velika, prav tako pri povišani temperaturi, pozimi majhna, vse pa je namenjeno temu, da je temperatura jedra našega organizma v okvirih, ki omogočajo normalno funkcijo organov in celic.
Zakaj se nekateri znojijo bolj in takoj, drugi pa malo in potrebujejo veliko časa, da se pojavijo prve kapljice?
Koliko se znojijo nekateri, koliko drugi, je odvisno od števila in funkcije žlez znojnic. Nekateri so takoj potni, nekateri se skoraj nikoli ne prepotijo, nekaterim je zato bolj vroče, nekaterim manj, seveda so razlike med ljudmi, kar pa je v naših genih, zato bistveno tega stanja ne moremo spremeniti.
Kaj je bolje? Se hitro znojiti in s tem prečistiti? Se znojiti malo in ohranjati vodo ter elektrolite v telesu?
Za prečiščenje telesa velja, da je dobro, da se preznojimo. Koža se prečisti, izločamo dosti tekočine, ki jo seveda nadoknadimo, pri takih »prečiščenjih« imamo manj vonjav, običajno so občutki dobri. Taki dogodki so na primer: telesna aktivnost, savnanje in podobno. Seveda pa so nekateri ljudje, ki se tudi pri skrajnih naporih, v skrajnih razmerah ali v savni skoraj nič ne potijo.
Je lahko močno potenje povezano s stresom in raznimi boleznimi?
Bolezni, ki so lahko v ozadju, sem omenil. Seveda pa so psihični dogodki, stres lahko tudi sprožitelji prekomernega potenja, kar je znano za številne ljudi.
Uporaba antiperspirantov preprečuje potenje. Kako ti pravzaprav delujejo na znojnice? Je njihova uporaba primerna ali škodljiva? So v antiperspirantih in dezodorantih snovi, ki škodujejo?
Antiperspiranti so snovi, ki so na voljo za blaženje prekomernega potenja. Večinoma gre za aluminijeve soli, ki blokirajo žleze znojnice. Njihova uporaba je običajno nenevarna, imajo pa relativno blag učinek, sploh pa le dokler se uporabljajo.
Za hude, neprijetne primere prekomernega potenja pa obstajajo še naslednje metode: iontoforeza, ki z elektroenergijo blokira izločanje znojnic, uporabna je za dlani in podplate. Injekcije botulin toksina kemično blokirajo izločanje znojnic, delovanje je relativno uspešno, potrebne so ponovitve, neprijetnost so injekcije.
Kirurške metode so lahko kot odstranitve podkožnih znojnic, lahko pa endotorakalna endoskopska simpatektomija, kjer se za prekomerno potenje v pazduhah prekine oživčenost teh predelov.
V zadnjem času pa se v kozmetičnih centrih uporablja tudi sistem Miradry, kjer s termalno energijo zmanjšajo izločanje znojnic.
V dezodorantih in antiperspirantih so preizkušene snovi, ki ne škodujejo.
Gre res zgolj za telesni vonj?
Neprijeten vonj ni vedno odvisen od »arom«, ki jih oddaja naša koža – če opazite, da je ljudem v vaši bližini neprijetno in se raje nekoliko umaknejo, je lahko razlog tudi drugje. Vonj imajo namreč tudi oblačila. Poseben vonj imajo lahko nekateri naravni materiali, predvsem volna. Prav tako se oblačila hitro »prepojijo« z vonji, ki nastajajo pri kuhanju ali v nekaterih industrijah in obrteh (predvsem znana je usnjarska). Še en razlog za neprijeten vonj oblačil pa je cigaretni dim, po katerem žal pogosto smrdijo tudi otroci staršev, ki kadijo v zaprtih prostorih.
Dišav je lahko tudi preveč!
Dišave naj bi nas naredile bolj privlačne, a imajo pogosto ravno obraten učinek. Pri nekaterih ženskah pravimo, da so »padle v parfum«, saj se ta zaznava več metrov okoli njih, pri moških lahko enako velja za vodico po britju. Pri uporabi dišav bodite skromni in ne pozabite, da se te popolnoma razvijejo šele po tem, ko so že nekaj časa na koži in se s tem tudi dobro ogrejejo.
Previdni bodite tudi pri uporabi kozmetike, saj je danes skoraj vsako kozmetično sredstvo odišavljeno. Tako si operemo lase s šamponom z vonjem po kokosu, uporabimo milo z vonjem po mangu, se namažemo z losjonom za telo z vonjem po malini, oblečemo oblačila, oprana z mehčalcem z vonjem šmarnic, nazadnje uporabimo parfum z vonjem jasmina itd. – in nazadnje dišimo kot sadno-cvetlična kupa.
Preberite tudi:
- Antišvic Majster: Naredite si domači dezodorant
- Znebite se madežev dezodoranta na oblačilih s preprostimi triki
