Sladkorna bolezen: Katere zdravilne rastline pomagajo?

Poznamo dva tipa sladkorne bolezni, to sta sladkorna bolezen tipa 1 in sladkorna bolezen tipa 2. Med seboj se precej razlikujeta. Prva je gensko pogojena in velja za neozdravljivo, kljub vsemu pa obstajajo določene zdravilne rastline, ki uspešno lajšajo težave. Drugi tip sladkorne bolezni je presnovnega značaja. Tudi tukaj si v veliki meri lahko pomagamo sami.

Sladkorna bolezen tipa 1

Sladkorna bolezen tipa 1 je avtoimuna bolezen in velja za neozdravljivo. Delno je tudi genetsko pogojena. Za to boleznijo največkrat zbolevajo otroci. Ker  imunske celice  napadajo celice, ki proizvajajo naravni inzulin, bolnik brez inzulina ne more preživeti. Zato so taki bolniki odvisni od dnevnega doziranja inzulina. V zadnjem času ta problem rešuje medicina z inzulinskimi črpalkami.

V tradicionalni medicini lahko samo lajšamo težave pri teh bolnikih. Priporočamo uporabo rastlin, ki vsebujejo glukokinin. Glukokinine vsebujejo fižolove luščine. Posušiti moramo sveže luščine, pa naj si gre za nizki ali visoki fižol. Prav tako glukokinine najdemo v ovseni slami, ki jo moramo požeti, ko je klasje zeleno in ko iz preščipnjenega zrna priteče mleko. Glukokinine vsebujejo tudi listi gozdne borovnice. Nabiramo jih v času, ko so plodovi borovnice še rdeči oziroma zeleni. Iz naštetih rastlin, ki jim primešamo še zlato rozgo, naredimo čajno mešanico.

Glukokinini imajo namreč to lastnost, da poleg tega, da pospešujejo odvajanja sladkorja neposredno iz krvi, pomagajo tvoriti hormon inzulin. Rezultat tega je, da potrebuje bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1 manjšo dnevno dozo inzulina. Priporočamo pitje do treh skodelic čaja na dan. Prav tako bolnikom priporočamo čim več gibanja na svežem zraku. Nič ni narobe, da se taki bolniki čim več ukvarjajo s športom. Športnik porabi veliko sladkorja. Je pa res, da je nevarnost hiperglikemije ali da količina sladkorja pade pod dovoljeno mejo.

K nam prihaja precej avtobusov s šoloobveznimi otroki. Sošolci vedo, če je med njimi inzulinsko odvisen sošolec. Že večkrat se je zgodilo, da so k meni pritekli otroci in me prosili za sirup, češ da se njihov sošolec, ki ima sladkorno bolezen, slabo počuti. Ko so mu dali sirup, je bilo takoj dobro.

Sladkorna bolezen tipa 2

Drugo vrsto sladkorne bolezni imenujemo sladkorna bolezen tipa 2. Bolezen je presnovnega značaja. Čeprav jo imenujemo starostna sladkorna, ta trditev še zdaleč ne drži. Prej bi rekel, da je to bolezen srednjih let. Vzroke nastanka lahko iščemo med stresom, nepravilno prehrano in premalo aktivnim življenjem. Upam si trditi, kljub drugačnemu mnenju zdravnikov, da je lahko vzrok tudi nesreča. Recimo, da nekdo zviška pade na hrbet in se trebušna slinovka pretrese. Šolska medicina poleg stroge diete uporablja tablete in inzulin.

V tradicionalni medicini priporočamo naslednje:

• Strogo dieto, ki naj na začetku traja vsaj tri mesece.
• Če je možno, naj se bolnik čim bolj izogiba stresu.
• Priporočamo vsaj pol ure hitre hoje dnevno. Se pravi, da hodimo tako hitro, da še lahko dihamo čez nos. Počasna hoja ne daje rezultatov.
• Priporočam tudi pitje čaja, ki mu mi pravimo cukrček. Čaj je sestavljen iz 13 rastlin in deluje kompleksno. Poleg tega, da spodbuja delovanje trebušne slinavke, uravnava tudi delovanje drugih organov v telesu, ki so pri sladkorni bolezni. Sladkorni bolnik mora uravnati telesno težo, kar dosežemo z rastlinami, ki odvajajo vodo iz telesa, mora imeti dobro kri, uravnati mora krvni tlak in poskrbeti, da prebava deluje pravilno. 

Če se bolnik drži teh navodil, lahko dolgo vztraja brez  drugih zdravil. Sem pa nekaj let nazaj doživel veliko presenečenje.  Na Grohotu pod Raduho smo imeli vikend seminar za poznavalce zdravilnih rastlin. Z nami je bila tudi gospa, mati osmih otrok, ki je imela diabetes tipa 2 in je jemala inzulin. S težavo je prišla na vrh Raduhe. Potem pa nas je vodnik, sicer gorski reševalec, prepričal, da smo se spustili z gore po zahtevnejši poti. Gospa je obtičala v steni in z veliko težavo smo ji pomagali, da je prišla pod steno, ker je doživela velik šok. Ko je prišla v kočo, si je injicirala inzulin.

Ko si  je naslednje jutro izmerila količino sladkorja v krvi, je na svoje veliko presenečenje ugotovila, da je sladkor normalen. Ugotovila je, da ne potrebuje več inzulina. In kaj se je v resnici zgodilo? Doživela je tak stres, da ji je začela trebušna slinavka normalno delovati. Vidite, tudi to se zgodi. No, še nasvet. Nikar ne hodite zdaj diabetiki v severno steno triglava, razen če ste zagrizeni gorniki. Tak stres se mora zgoditi nepričakovano.