Potovanja z vlakom med evropskimi prestolnicami naj bi bila že v naslednjih 15 letih bistveno hitrejša, zahvaljujoč novemu akcijskemu načrtu za visoke hitrosti, ki ga je danes predstavila Evropska komisija. Načrt predvideva čezmejno železniško omrežje z vlaki, ki bodo vozili 200 kilometrov na uro ali več, s čimer naj bi železniški promet postal resna alternativa letalom na kratkih in srednjih razdaljah.
Potovanja skoraj prepolovljena
Med načrtovanimi cilji so tudi konkretne izboljšave časa potovanj:
- Berlin–Kopenhagen: s sedanjih 7 ur na 4 ure
- München–Rim: s 9,5 ure na 6 ur
- Berlin–Dunaj prek Prage: z več kot 8 ur na 4,5 ure
- Sofija–Atene: s skoraj 14 ur na 6 ur
Podpredsednik komisije Raffaele Fitto je ob predstavitvi dejal, da gre za »oprijemljiv in pragmatičen rezultat evropske zavezanosti k večji povezanosti in enotnosti«. Po njegovih besedah bo projekt omogočil hitrejša poslovna potovanja, boljšo mobilnost državljanov in spodbudil regionalna gospodarstva.
V ospredju tudi trajnost
Evropska komisija poudarja, da železniški promet prispeva le 0,3 % emisij v prometu, v primerjavi s 73,2 % cestnega prometa in 11,8 % letalstva. Pospešek železniškemu prometu tako ni le logističen in gospodarski cilj, temveč tudi pomemben korak pri uresničevanju zelenega prehoda in ciljev iz zelenega dogovora.
Odprava ovir in nova strategija financiranja
Da bi načrt postal resničnost, želi Komisija:
- odpraviti birokratske in tehnične ovire v čezmejnem železniškem prometu,
- spodbuditi vlaganja prek zasebnega kapitala in finančnih mehanizmov (kot so posojila Evropske investicijske banke),
- izboljšati regulativne pogoje za prevoznike,
- vlagati v raziskave in razvoj inovacij v železniškem prometu.
Ogromna finančna naložba
Za dokončanje osnovnega železniškega omrežja TEN-T do leta 2040 ocenjujejo, da bo potrebnih približno 345 milijard evrov. Če se bo mreža širila z ambicioznejšimi cilji (vlaki nad 250 km/h), bi se lahko stroški do leta 2050 povzpeli na kar 546 milijard evrov.
Kljub temu Evropska komisija meni, da bo z jasnim dolgoročnim ciljem, podporo držav članic in zasebnih vlagateljev mogoče vzpostaviti pravo hrbtenico trajnostne mobilnosti v EU.
