Ajurveda v svoji osnovi temelji na konceptu treh doš ali treh osnovnih tipov človekove konstitucije ali ustroja. Iz etra in zraka se oblikuje ustroj vata, iz ognja in načela vode nastane pita, kapha pa iz vode in zemlje. Elementi in doše določajo osnovno naravo posameznika, z njihovo pomočjo pa je ob morebitnih obolenjih mogoče pripraviti tudi ustrezen način zdravljenja, ki je popolnoma prilagojen posameznikovim potrebam.
Vsaka doša ima svoje lastnosti
Vata je suha, hladna, svetla, gibljiva, trda, groba, subtilna, bistra in se hitro spreminja. Vato pojmujemo kot življenjsko silo na sebi, zaradi česar najlažje ustvari bolezen. V sebi obsega pito in kapho. Vata v naravnem stanju vzdržuje energijo volje, vdiha, izdiha, gibanja, ravnovesja tkiv in ostrine čutov. Vata se nahaja v debelem črevesu, kolkih, stegnih, ušesih, kosteh in čutilu za dotik. Glavni sedež je v debelem črevesju, kjer se kopiči in povzroča bolezen. Naj poudarimo, da jo od tod lahko neposredno izločimo iz telesa.
Pito lahko opišemo kot vročo, svetlo, tekočo, subtilno, ostro, mehko in bistro. Vlada vročini in vsem kemijskim reakcijam. Pita je v normalnem stanju odgovorna za prebavo, vročino, vidno zaznavo, lakoto, žejo, lesk kože, inteligenco, odločnost, pogum in mehkobo telesa. Pito najdemo v tankem črevesju, želodcu, znoju, loju, krvi, plazmi in čutilu za vid. Glavna lokacija pite je tanko črevo, kjer se kopiči. Od tod jo lahko tudi neposredno izločimo iz telesa.
Kapha pa je hladna, vlažna, težka, počasna, topa, statična, gladka in gosta. Skrbi za ohranjanje ravnovesja v telesu. Kapha skrbi za čvrstost in stabilnost, vzdržuje telesne tekočine in vpliva na pozitivna čustva, kot so ljubezen, mir in odpuščanje. Kapha se nahaja v prsih, grlu, glavi, trebušni slinavki, rebrih, želodcu, plazmi, tolšči, nosu in jeziku. Glavni sedež kaphe je v želodcu, kjer se tudi kopiči in povzroča obolenja.
Kako določiti konstitucijo
Ljudje individualno konstitucijo pridobimo ob rojstvu in ta se potem tekom življenja ne spremeni. Glede na prevladujočo došo sicer obstajajo trije tipi, vendar pa obstajajo tudi kombinacije in variacije. Marsikoga namreč enako močno opredeljujeta dve doši.
Tri doše obstajajo v čisto vsej naravi in rastline niso tu nobena izjema. Za kapha rastline je značilna bujna rast, obilno listje in velika količina rastlinskih sokov. Rastline so goste, težke, sočne in vsebujejo veliko vode.
Vata rastline prepoznamo po redkem listju, grobem in razpokanem lubju, skrivljenih in zgrbančenih vejah, imajo pa tudi malo soka.
Pita rastline pa so svetle in imajo tudi svetle cvetove. Imajo veliko moč in vsebujejo veliko sokov. Lahko so strupene.
Kako tri doše vplivajo na zdravljenje bolezni
V primeru obolenja je zelo pomembno, da poznamo posameznikov konstitucijo, saj bomo le tako našli najprimernejšo obliko zdravljenja. Do nekega obolenja lahko pride pri čisto vseh konstitucijah, vendar je obravnava vsakega posameznika različna.
Astma se lahko na primer pojavi zaradi motene kaphe (preveč vode v pljučih), motene vate (preobčutljivost pljuč) ali motene pite (kopičenje vlage in vročine v pljučih). Isto zdravljenje ne bi obrodilo istih sadov pri vseh oblikah konstitucije. Če vemo le, kako določeno zelišče deluje pri specifični bolezni, tako še nikakor ne moremo potrditi ustreznega zdravila. Poleg tega moramo poznati tudi konstitucijo, na katero deluje zelišče. Šele ko združimo oba vidika, lahko natančno določimo resnično učinkovito zdravljenje.
Povzeto po: Frawley D., Lad. V.: Joga zelišč – ajurvedski vodnik po zeliščarstvu (Orbis, 2013)
O pozitivnih učinkih maščobnih kislin omega 3 za športnike preprosto ne moremo diskutirati. Tudi Svetovna zdravstvena organizacija trdi, da so tudi omega-3 za športnike nujno potrebne za optimalno zdravje in življenje. Bogat vir maščobnih kislin omega 3 so poleg mastnih rib še laneno seme in olje, oreščki in druge vrste semen, zelena listnata zelenjava, alge, divjačina in meso živali iz proste reje.
Zdrave maščobne kisline omega 3 za športnike
Dejstvo je, da so se v zadnjem stoletju navade uživanja različnih maščob bistveno spremenile. Ljudje namreč uživamo vse več nasičenih maščob in rastlinskih olj, ki vsebujejo predvsem maščobne kisline omega 6.
Poudarjamo, da so maščobne kisline omega 3 esencialna hranila, kar pomeni, da jih telo ne more proizvajati iz drugih vrst maščobnih kislin, ampak jih moramo v telo vnesti s hrano.
Maščobe gradijo celične membrane
To, kako deluje celična membrana, je odvisno od njene zgradbe. Glavni gradniki celičnih membran so prav maščobne kisline in holesterol, ki jih obdajajo molekule vode. Zavedati se moramo, da naš organizem dobi to, kar zaužijemo in to velja tudi za maščobne kisline v celični membrani. Ko se razvijajo naše prehranjevalne navade, ljudje resnično postajamo to, kar jemo. Stanje svojih celičnih membran lahko tako zelo izboljšamo prav z uživanjem maščobnih kislin omega 3.
Maščobne kisline omega 3 v našem telesu opravljajo številne naloge, saj poleg tega, da gradijo celične membrane, omogočajo še inter- in intracelično komunikacijo, uravnavajo proizvodnjo inzulina in sodelujejo pri tvorbi drugih endokrinih hormonov ter vplivajo na odziv celic na endokrine hormone iz nadledvičnih žlez.
Maščobne kisline omega 6 so tiste, ki lahko, če jih zaužijemo preveč, povzročajo vnetja v telesu. Z jemanjem kakovostnih prehranskih dopolnil, ki vsebujejo ribje olje, bomo dokazano zmanjšali vnetne procese v telesu. Samo vnetje povzroča tudi telesna dejavnost. Če je raven vnetnih procesov v telesu ves čas povišana, lahko to negativno vpliva na športnikovo regeneracijo, saj celjenje mikro poškodb, ki nastanejo po vadbi, traja dlje. Zato je redno jemanje maščobnih kislin omega 3 za športnike in tiste, ki se redno ukvarjajo s športom rekreativno, skoraj nujno.
Pomoč pri razbolelih mišicah
Maščobne kisline omega 3 dokazano izboljšujejo pretok krvi v mišice, za 35 % se zmanjša zapoznela mišična bolečina, prav tako pa še zmanjšujejo oteklino ter pomagajo do hitrejše gibljivosti po izčrpavajoči telesni dejavnosti.
Maščobne kisline omega 3 pomagajo pri izgubi odvečnih maščobe, hkrati pa preprečujejo izgubo mišične mase
Raziskave potrjujejo, da uživanje maščobnih kislin omega 3 izboljšuje občutljivost telesa na inzulin, zaradi česar se poveča poraba maščobe ter hkrati zmanjša njeno kopičenje v podkožnem tkivu. Maščobne kisline omega 3 naj bi tudi pozitivno vplivale na mišično rast ter skrbele, da tudi v daljšem obdobju mirovanja ne pride do izgube mišične in kostne mase. To je še posebej pomemben podatke za športnike, ki so poškodovani, saj v času okrevanja po poškodbi lahko pride do velikih izgub težko pridobljene mišične mase.
Maščobne kisline omega 3 naj bi v kombinaciji z redno telesno vadbo pomagale pri izgubi odvečne telesne maščobe. Poleg tega tudi pomagajo zniževati raven trigliceridov v krvi, zvišujejo raven dobrega (LDL) holesterola oziroma skrbijo za optimalno razmerje med dobrim in slabim holesterolom, prav tako pa pozitivno vplivajo tudi na zdravje našega srca in ožilja. Med drugim preprečujejo tudi nastajanje krvnih strdkov, zaradi katerih lahko pride do srčnega infarkta in/ali možganske kapi.
Skoraj ni človeka, ki ne bi vedel, kaj je to glavobol. Redki so, ki še niso začutili neprijetnega občutka, kot da ti nekdo s kladivom tolče v glavi ali da ti jo bo vsak hip razneslo. Bolečina lahko nastopi nenadoma ali pa se z njo že zbudimo.
Zakaj se pojavi glavobol?
Glavobol se lahko pojavi zaradi slabe drže, pa tudi narave dela (na primer delo za računalnikom, ko smo daljše obdobje v neki prisilni in popolnoma nenaravni drži, zaradi katere pride do bolečin v vratu in ramenih, posledica pa so glavoboli). Razlogov za nastanek glavobola je lahko več. Lahko gre za zamašen nos, vnetje sinusov, čezmerno napenjanje oči, utrujenost, napetost. Vzroka za glavobole sta lahko pogosto tudi stres in zaskrbljenost. V tem primeru mišični krči v vratu povzročijo bolečino v glavi.
Simptomi glabobola – Najbogostejši je tenzijski glavobol z bolečino v zatilju
Simptomi glavobola so odvisno od tega, na katerem mestu je bolečina najhujša. Najpogostejši je tenzijski (napetostni) glavobol, ki mu pravijo tudi žilni. Bolečina izhaja iz zatilja. Običajno se pomika od zatilja prek čela in senc ter na koncu zajame vso glavo. Bolečina je topa in daje občutek napetosti, ki lahko traja kratek čas; če pa postane ta občutek kroničen in je intenzivnost bolečine manjša, pa lahko prizadeti vseeno opravlja vsakdanja opravila. Pogosto pa te bolnike muči tudi depresija.
Razlogi za glavobol
Znanstveniki domnevajo, da so za glavobol različni vzroki. Nastaja lahko zaradi:
motnje v regulaciji gladkega mišičja žilnih sten
nepravilne drže, zaradi katere pride do mišične napetosti v zatilju in predelu ramen .
preobremenjevanja oči, zaradi slabovidnosti, slabe luči, dela z računalnikom
stresa, psihične obremenitve in premalo spanja
izrabe sklepov, artroze vratnih vretenc in dolgotrajne nepravilne telesne drže
posledice jemanja zdravil
zamašenih obnosnih votlin
pomanjkanja tekočine.
Prav ta zadnji razlog je v poletnih mesecih pogost razlog za glavobole.
Manj pogosti vzroki za glavobol so tudi povišan krvni tlak, meningitis ali celo možganski tumorji. V tovrstnih primerih je treba opraviti več preiskav. Večino glavobolov pa navkljub vsemu lahko prepoznamo in ozdravimo kar doma.
Kako preprečimo glavobol?
Zdravniki najpogosteje predpišejo protibolečinske tablete (analgetike), lahko tudi antirevmatike, pri kroničnih glavobolih pa antidepresive. Toda ob vsakem glavobolu nam ni treba poseči po tabletah, saj si lahko pomagamo tudi z drugimi prijemi in sredstvi.
Napetostim se lahko izognemo s športno dejavnostjo (plavanjem, nordijsko hojo, kolesarjenjem in drugo vadbo). Vzeti si moramo čas za sproščanje, najboljše na svežem zraku. Pomaga tudi masaža stopal.
Tradicionalna kitajska medicina priporoča akupunkturo ali akupresuro, pritiskanje na določene točke. Proti glavobolu so pomembne točke na zunanjem robu obrvi in na zunanji strani mezinca, na srednjem členku.
Zdravila za glavobol iz narave
Mnoge raziskave potrjujejo, da glavobol omili ali celo odpravi nekaj kapljic olja poprove mete, ki si ga rahlo vtremo na predel senc. Izvleček belega vratiča in repuha naj bi bila učinkovita tudi pri močnejšem glavobolu (migreni). Podoben učinek naj bi imel čaj iz vrbove skorje. Čajno žličko narezane skorje prelijemo s 150 ml vrele vode, pustimo 20 minut, nato odcedimo in popijemo.
Pri glavobolu zaradi mišične napetosti pomagajo obloge na zatilju in kopeli v topli vodi ter masaža. Primerna metoda pa je tudi magnetoterapija.
Pomoč eteričnih olj
Številna eterična olja imajo protibolečinsko delovanje. Iz eteričnega olja si lahko pripravimo hladne obkladke in jih položimo na čelo ali sence (v skledo hladne vode kanemo pet kapljic eteričnega olja, vanjo pomočimo manjšo brisačo ali krpo, jo ožamemo in položimo na čelo, sence ali vrat). Eterično olje lahko tudi nežno vtremo v kožo na teh predelih.
Sivka Sivka nas sprosti, pogreje in odpravi bolečino. Kadar nas poleg glavobola mučijo še napetosti v vratu, istočasno položimo vroč obkladek na vrat in zgornji del hrbta.
Poprova meta Poprova meta je v veliko pomoč pri katarju in zamašenem nosu. Odlično poživlja, zato jo uporabimo istočasno z eteričnim oljem sivke.
Rožmarin Tako kot poprova meta, tudi rožmarin deluje poživljajoče na naše telo. Odlično lajša glavobole, ki so posledica duševne preobremenjenosti in izčrpanosti. Poleg vsega tudi zelo učinkovito čisti nosno votlino.
Zdravljenje z zelišči
Kadar se nas poloti glavobol, si lahko učinkovito pomagamo tudi s katerim od zdravilnih zelišč in tako glavobol zatremo že v kali.
Kamilica Kamilica učinkovito pomaga predvsem pri trdovratnih glavobolih – torej pri topi in razbijajoči bolečini, ki izvira iz temena.
Lipa Lipa pomaga blažiti živčno napetost ter umirja tenzijske glavobole. Če želimo bolj poživljajoč učinek, jo lahko kombiniramo s poprovo meto.
Poprova meta Kadar se glavoboli pojavijo zaradi slabe prebave ali vnetja obnosnih votlin in če v glavi čutimo napetost in vročino, si je najbolj priporočljivo pripraviti pripravek iz poprove mete.
Rožmarin Glavobole, ki so posledica izčrpanosti ali depresije in ki dajejo občutek težke glave, najbolj učinkovito blažimo z rožmarinom. Če kdaj pregloboko pogledamo v kozarec, si lahko tak glavobol lajšamo s čajno mešanico rožmarina in poprove mete.
Glavobol lahko preprečimo tudi s spremembo načina življenja
Naturopatija se zdravljenja glavobolov loteva po načelu »Bolje preprečevati kot zdraviti«. Poudarja predvsem spremembo načina življenja, s pomočjo katerega lahko preprečimo glavobol. Zelo pomembno je, da uživamo raznoliko in polnovredno hrano, se izogibamo uživanju alkohola, kave in čaja ter se čim več gibamo na svežem zraku. Zelo pomembno je tudi uživanje zadostne količine tekočine, še posebej, če delamo v vročih in slabo prezračenih prostorih. Zelo pomembno je, da se izogibamo različnim rigoroznim dietam, pri katerih bi zaradi nihanja krvnega sladkorja prišlo do glavobola.
Če je glavobol posledica duševne izčrpanosti, nam lahko pomaga tudi jemanje B-kompleksa. Če glavobol spremljajo občutek vročine in zbadanje v glavi, si bolečino lajšamo predvsem s hladnimi obkladki, ki jih položimo na čelo, sence ali zatilje. Splošno prekrvavitev telesa lahko izboljšamo tako, da si privoščimo vročo kopel.
Korenje poleg velikih količin karotena vsebuje tudi velike količine selena. Iz karotena se tvori vitamin A, ki uničuje škodljive viruse in bakterije ter skrbi za obnavljanje celic, poleg tega pa vlaži tudi telesne sluznice.
Selen je močan antioksidant, ki pomaga varovati celice pred škodljivimi prostimi radikali. Selen v telesu zmanjšuje toksičnost nekaterih kovin, kot sta arzen in živo srebro. Selen prav tako sodeluje pri nastajanju zdrave semenske tekočine in skrbi za zdravje prostate. Selen iz leta v leto postaja bolj dragocen, saj ga današnje poljščine zaradi onesnaženega okolja, toplogrednih plinov in intenzivnega pridelovanja vsebujejo vedno manj. Tudi najlepše korenje nam zato včasih ne more dati dovolj tega pomembnega minerala, ki varuje telesne celice in preprečuje njihove neželene spremembe. Poleg tega selen preprečuje nastanek krvnih strdkov in posledično infarkta ter drugih zapletov, povezanih z ožiljem.
Kot smo že omenili, v korenju najdemo tudi karotenoide, iz katerih se potem tvori vitamin A. Vitamin A skrbi za razvoj močnih kosti, uravnoveša delovanje hormonskega sistema, skrbi za krepak imunski sistem ter telesu pomaga, da se lahko uspešno upre bakterijam, virusom in parazitskim okužbam.
Vitamin A se najlažje absorbira, če v jedilnik vključimo maščobe. Dodatek vitamina A koristi vsem, ki so na daljši dieti z malo maščobami, ljudem s slabšo absorpcijo (na primer bolnikom s cistično fibrozo) in tistim, ki jemljejo zdravila za zniževanje holesterola, ter tistim, ki imajo težave s kožo. Če nam primanjkuje vitamina A, postanemo bolj dovzetni za različne okužbe, zmanjša se prilagodljivost oči na gledanje v temi, koža postane suha in luskasta, oči so motne in suhe, lahko pride do vnetja dlesni, pri otrocih se upočasni rast.
Korenje, ki ga kupimo v zgodnjem poletju, po vsebnosti karotena in selena ni enakovredno jesenskemu in je manj primerno za shranjevanje, vendar je po drugi strani milejšega okusa in bolj sočno.
Če želimo iz korenja pridobiti karotenoide in selen, ga moramo toplotno obdelati ter mu dodati še nekaj maščob, saj bomo le tako lahko izkoristili vse hranilne snovi, ki nam jih ponuja.
Naše telo, za to, da lahko karotenoide spremeni v vitamin A, potrebuje vitamin E, železo in cink, zato Polona Kovič priporoča, da ga kombiniramo z lečo, fižolom, sojo, pa tudi siri, orehi in oreški ter najrazličnejšimi semeni, zabelimo pa ga z oljem pšeničnih kalčkov, ki je daleč najbolj bogato z vitaminom E.
Povzemimo nekaj koristnih lastnosti, ki jih ima korenje na naše zdravje
Preventiva pred rakom.
Uživanje korenja naj bi zmanjšalo tveganje za nastanek pljučnega raka, raka na dojki in raka na črevesju.
Zavira procese staranja.
Beta-karoten je močan antioksidant, zaradi česar preprečuje poškodbe celic in tako upočasnjuje prezgodnje procese staranja.
Skrbi za sijoč in zdrav videz kože.
Z uživanjem korenja boste poskrbeli tudi za popolnoma naravno zaščito pred soncem. Vitamin A, ki ga je v korenju v izobilju, preprečuje zgodnje nastajanje gub, aken, pigmentnih znamenj in neenakomernega tena kože. Iz korenja si lahko pripravimo tudi odlično masko za obraz: Korenje nastrgamo, nato pa dodamo žlico medu, čajno žličko oljčnega olja in sok limone. Dobro premešamo, nanesemo na obraz in pustimo delovati od 10 do 15 minut.
Zmanjšuje tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja.
Raziskave kažejo, da z uživanjem korenja zmanjšamo tveganje za nastanek bolezni srca in ožilja. Redno uživanje te vrtnine prav tako pomaga uravnavati raven holesterola.
Korenje pozitivno vpliva na razstrupljanje telesa.
Vitamin A pomaga jetrom, da lahko lažje odstranijo vse toksine iz telesa. Korenje je prav tako bogato z vlakninami in zato pozitivno vpliva na zdravje črevesja.
Juhu, pomlad je tu. Tržnice so vedno bolj založene, na naših vrtovih poganjajo prve sadike. Hrana dobiva sveže, izrazite okuse, v njej spet začutimo toploto sončnih žarkov. Pravi kulinarični pozdrav mladi pomladi je Pomladanska rižota s čemažem. Šparglji, da bomo očistili naše urinske poti, čemaž, da nas otrese zimske okorelosti, Arborio ali Carnaroli riž, da bomo pripravili kremasto, omakasto, sočno rižoto ob kateri si bomo obliznili prste.
Takšna rižota zahteva tudi nekaj dela. Počasno prilivanje vroče tekočine in stalno mešanje, da le-ta sproti povre, je mala skrivnost njene priprave.
Če nimate časa, da bi meditirali ob počasi nastajajoči rižoti, jo enostavno zalijte s polovico vode, zmanjšajte moč plamena in pokrijte s pokrovko. Čez nekaj časa preverite, če je voda že povrela in dodajte še malo vode. Rižoto lahko na polovici kuhanja tudi odstavite z ognja. Pod pokrovko se bo riž skuhal do popolnosti, le kremasti strukturi se bomo morali odpovedati.
Za 4 osebe:
400 g zelenih špargljev
1 jž oljčnega olja
1 manjša čebula, drobno narezana
1 srednje velik por, narezan na tenke kolobarčke
1 skodelica mladega graha (lahko je zamrznjen)
300 g riža Arborio ali Carnaroli
1 dl belega suhega vina ali, še bolje, penine
Približno liter vroče vode ali zelenjavne jušne osnove
Sol in sveže mleti poper
3 žlice kvasnega posipa (lahko ga nadomestite z naribanim parmezanom)
1 jž gheeja ali masla
Šopek čemaža, drobno nasekljan
Priprava:
Beluš primemo v eno roko. Z drugo mu odlomimo oleseneli spodnji konec. Pravilo pravi, da se prelomi natanko tam, kjer je meja med mladim in olesenelim delom stebla. Belušem odrežemo nekaj cm vršička, ki je zelo nežen. Rižoti jih dodamo nekje na polovici kuhanja še raje pa jih le na hitro opečemo na žaru in z njimi obložimo zelenjavne sendvičke.
V globoki posodi segrejemo olje, na najem opražimo čebulico.
Dodamo vso zelenjavo in nekaj minut pražimo ob stalnem mešanju.
Dodamo riž in nadaljujemo s praženjem, da postekleni.
Zalijemo z vinom in na živahnem ognju mešamo, da vino povre.
Postopoma z zajemalko prilivamo vročo juho in mešamo da jo riž vpije, preden prilijemo novo.
Ko je riž že skoraj kuhan in je rižota še vedno sočna, vmešamo kvasni posip in ghee, posolimo in popopramo ter potresemo z narezanim čemažem.
Rižoto pojejmo kar se da hitro, saj se bo v posodi kuhanje nadaljevalo, čeprav jo bomo odmaknili z ognja. Rižota se bo zgostila in posušila in ne bo več sočna in kremasta.
Poleg rižote, kot po navadi pojemo še veliko skledo solate.
Veste, koliko sladkorja pojeste? Ste prepričani? Veliko ljudi namreč ne ve, da se sladkor skriva tudi drugod, ne le v čokoladi in sladkarijah ter (po želji) v kavi. Sladkor tako najdete tudi v jogurtih in ketchupu. Ker sta to le dve od skritih oblik sladkorja, smo za mnenje povprašali tudi nutricionistko Saro Goršek Bobek, univ. dipl. inž. živilske tehnologije, ki v centru Healthness skrbi za zdrave jedilnike.
Prevelika količina sladkorja v telesu lahko povzroči veliko težav. Od diabetesa tipa 2 pa do povečane telesne teže, ki vodi v številne druge težave, od preobremenitve srca pa do težav s sklepi. Dandanes se pojavlja v procesirani hrani pod zanimivimi psevdonimi, kot je koruzni sirup.
Katera hrana ima največ naravnega sladkorja in kje je sladkor najbolje skrit (da pravzaprav sploh ne vemo, da se v njej naravno nahaja)? Sladkor sodi med ogljikove hidrate. Med ogljikovimi hidrati – sladkorji – poznamo monosaharide in disaharide. Med monosaharide (zgrajeni iz ene molekule oz. enote sladkorja) sodijo glukoza, fruktoza, galaktoza in manoza. V hrani se glukoza nahaja v sadju, medu, različnih vrstah zelenjave, v telesu pa jo imenujemo tudi krvni sladkor. Glukoza je končni produkt razgradnje vseh ogljikovih hidratov, ki jih v telo vnesemo s hrano. Galaktoza je sestavina mlečnega sladkorja, fruktoza ali sadni sladkor pa se nahaja v sadju in medu.
Disaharidiso sestavljeni iz dveh enot monosaharidov: saharoze in maltoze. Saharoza, pesni ali trsni sladkor – jedilni sladkor, je sestavljena iz glukoze in fruktoze, maltoza (sladni sladkor) pa je sestavljena iz dveh enot glukoze. Maltoza se uporablja v slaščičarstvu, nahaja pa se tudi v kavnem nadomestku (sladna kava) in ječmenovem sladu (pri proizvodnji piva). Laktoza nastaja iz krvnega sladkorja v mlečni žlezi, tako da se nahaja v mleku živalskega izvora in nekaterih mlečnih izdelkih (jogurti, sladoledi, mlečni namazi). Sestavljena je iz glukoze in galaktoze. Nekateri ljudje, posebej otroci, so pogosto preobčutljivi na laktozo, kar imenujemo tudi laktozna intoleranca. Do intolerance na laktozo pride zaradi pomanjkanja encima laktaze v črevesju.
Tako se laktoza med prebavo ne more razgraditi na manjše enote, kar povzroči napenjanje, krče, slabo počutje, tudi diarejo. Rešitev predstavljajo mlečni izdelki iz živalskega mleka brez laktoze ali druge vrste mleka in mlečnih izdelkov (npr. sojino, riževo). Sladkorji, ki pa jih imenujemo »skriti sladkorji«, so tisti, ki se nahajajo v pripravljenih izdelkih (sladoled, čokolada, peciva, kandirano sadje …). Veliko sladkorja pa se nahaja tudi v suhem sadju (npr. marelice, datlji, rozine …).
Katerim pripravljenim ali procesiranim stvarem največkrat dodajo sladkor? Zakaj ga dodajajo? Sladkor lahko uporabljamo ne le kot sladilo, ampak tudi kot konzervans z namenom, da izdelkom podaljšamo obstojnost, izboljšamo okus, videz … Sladkor ima tudi plazmolitski učinek, kar pomeni, da mikroorganizmom odtegne vodo, da se le-ti ne morejo več razmnoževati in povzročati kvarjenje živil (npr. marmelada).
Poleg bombonov in ostalih sladkarij, raznih peciv in tort ter sladoledov, se sladkor kot dodatek nahaja tudi v sadni skuti, sadnem jogurtu, v raznih živilih v pločevinkah (npr. koruza, fižol), v kislih kumaricah, v ketchupu, majonezi, suhi mešanici začimb (npr. vegeta natur), v instant čajih, v predpripravljenih mešanicah za peko … Izredno veliko sladkorja pa vsebujejo tudi gazirane pijače, nektarji, ledeni čaj, kompoti …
Tudi zdravi prigrizki (kot so ploščice, kakršna je na fotografiji) skrivajo dobršno mero sladkorja.
Katere so prednosti sladkorja in za kaj nam pravzaprav koristi? Osnovna naloga ogljikovih hidratov v telesu je, da nam dajejo energijo. Sladkor (saharoza – jedilni sladkor) kot dodatek v vsakodnevni prehrani telesu ni potreben. V vsakodnevni prehrani potrebujemo sestavljene ogljikove hidrate (polisaharide), katerih najpomembnejši vir so žita. Glukoza je resda esencialna hranilna snov, kar pomeni, da jo mora telo nujno dobiti s hrano, vendar ne z uživanjem sladkih jedi, temveč z uživanjem polnozrnatih žitnih izdelkov. Polisaharidi (npr. škrob) se počasneje razgrajujejo, zato tudi dalj časa vzdržujejo enakomerno raven glukoze v krvi.
Sicer pa se sladkor kot osnovno sestavino najpogosteje uporablja v pekarstvu in slaščičarstvu. Izdelkom izboljša okus, vpliva na barvo izdelka, pospešuje vzhajanje testa, med peko se na površini skorje karamelizira, uporabljamo ga tudi za dekoracijo izdelkov itd.
Koliko sladkorja je na dan priporočljivo oziroma dovoljeno vnesti v telo? Po Smernicah zdravega prehranjevanja, ki jih je pripravila organizacija CINDI Slovenije pod okriljem Ministrstva za zdravje, je zgornja (priporočena /dovoljena) meja za odraslega človeka do 10 % dnevnih energijskih potreb. Pri priporočenem celodnevnem energijskem vnosu 2000 kcal predstavlja to 200 kcal, kar je približno 40 g sladkorja. Pri tem bi dodala, da ni pa »nič narobe«, če smo precej pod to mejo … ali celo na 0 % dnevno.
Kaj priporočate ljudem, ki so sladkosnedi in se zelo težko odpovejo svoji tablici čokolade dnevno? Najprej bi priporočila, da uživajmo temno čokolado z vsaj 70-odstotnim deležem kakava. Ko si sama zaželim čokolade, si privoščim Lindtovo temno čokolado s pomarančo. Vredno je poskusiti. Če ste ljubitelji mlečne čokolade, bo sprva to malo težji korak, vendar se splača. Nikakor pa ne morem priporočati cele tablice čokolade (v mislih imam 100 g), in to dnevno! Lahko se sicer bolj ob izrednih dogodkih prepustimo uživanju slastnih dobrot, vendar naj bo to res bolj izjemoma in manj kot enkrat tedensko.
V glavnem nastane težava, ko postanejo ti »posebni dogodki« že kar vsakodnevna rutina. Pozornost je potrebno nameniti tudi ostalim živilom, pri čemer bi posebej izpostavila gazirane pijače in nektarje, ki jih je boljše zamenjati z vodo ali občasno s 100-odstotnim sadnim sokom.
Če je v telesu preveč sladkorja (glukoze) in ga telo ne potrebuje več niti za energijo niti za izdelavo glikogenskih rezerv, potem se začne pretvarjati v maščobo, ki se skladišči v podkožnem tkivu … in začnemo se rediti … A o debelosti mogoče kdaj v prihodnje. Naše življenje bo slajše, če bomo zaužili čim manj sladkorjev.
V hitri prehrani je zelo veliko skritega sladkorja.
Ali je dovolj, da beremo deklaracije in seznam sestavin? Menim, da je v današnjem času poznavanje deklaracij izdelkov zelo pomembno. Hkrati pa bi poudarila, da je izrednega pomena tudi poznavanje posameznih sestavin, navedenih na deklaraciji.
SKRITI SLADKOR JE POGOSTO SKRIT V:
hitri hrani
pripravljenih ovsenih kosmičih in drugih pakiranih kosmičih
mleku
proteinskih tablicah
ketchupu
paradižnikovih omakah
ledenem čaju (in številnih njemu podobnih pijačah)
Po statističnih podatkih endometrioza prizadene približno 15 odstotkov žensk z ginekološkimi težavami. Njeni prvi znaki se lahko pojavijo že v začetku pubertete, traja pa lahko vse do menopavze in še po njej. Hitre rešitve za težave z endometriozo ni, vendar pa je simptome mogoče omiliti.
Celostna obravnava endometrioze
Endometrioza je bolezen, za katero v reproduktivnem obdobju zboli vsaj od 10 % do 17 % žensk na svetu. Endometrioza je kronično obolenje, pri katerem se tkivo, podobno tistemu v notranjosti maternice, seli in raste po telesu – na jajčnikih, mehurju, črevesju, ledvicah, popku, okončinah, pljučih, možganih in drugih organih telesa. Vzrok endometrioze je v imunskem spominu organizma in genetski dovzetnosti.
Kaj je endometrioza?
Endometrioza je ektopično tkivo, kar pomeni, da ni na pravem mestu, vendar ga ima telo za evtopično, tisto, ki je dejansko v maternici. Nanj vplivajo tudi hormoni – če ima rahlo manj hormonskih receptorjev, tkivo zraste, se lušči in krvavi kot v maternici (med menstrualnim obdobjem). Ta kri pa nima normalnega odtoka, zato draži telo in povzroča vnetje, povzroča zatrdline in ovira delovanje organa, pri katerem je. Obstaja veliko znanstvenih raziskav, ki povezujejo endometriozo z imunskim sistemom.
Obstaja veliko znanstvenih raziskav, ki povezujejo endometriozo z imunskim sistemom.
Znaki in simptomi endometrioze
V 20–25 % primerov je endometrioza asimptomatična, v preostalih 75–80 % pa se kaže simptome endometrioze kot so:
bolečine v spodnjem delu trebuha ,
boleča menstruacija,
bolečina med spolnimi odnosi,
glavoboli,
bolečine v križu,
boleče odvajanje blata in vode,
kri na blatu,
zaprtje, driska,
napihovanje in napenjanje,
vročina,
šibak imunski sistem, dovzetnost za vnetja,
dovzetnost za avtoimunska obolenja,
kronična utrujenost ,
splavi,
neplodnost v 30–40 %.
Endometrioza: simptomi, ki so značilni za to bolezen
Za endometriozo so značilni simptomi močnejše bolečine pred in med menstruacijo, menstruacije so močnejše, spolni odnosi so pogosto boleči, v času menstruacije prihaja tudi do bolečin pri praznjenju črevesja, pojavijo se tudi slabost, driska, zaprtost in neplodnost.
Vzrok zakaj nastane endometrioza še ni potrjen, vendar pa v zvezi z njo obstaja kar nekaj teorij – gre za limfno teorijo, embrionalno teorijo, teorijo, po kateri se nekatere celice nepravilno razvijajo, nekateri strokovnjaki pa razlog za endometriozo pripisujejo tudi dednosti. Kot navaja dr. Lejla Kažinič Kreho, raziskave, opravljene na Ameriškem združenju za endometriozo, nakazujejo povezanost endometrioze s pesticidom dioksinom.
Pesticidi so namreč največji antagonisti holinov, vitaminov B-skupine, ki jetrom pomagajo pri razgradnji estrogena. Dioksini nastajajo tudi pri proizvodnji papirja, zaradi česar pogosta uporaba tamponov ni priporočljiva. Če že uporabljate tampone, izberite tiste iz nebeljenega papirja, seveda pa je pomembno tudi to, da uživate sadje in zelenjavo, ki ne vsebujeta škodljivih pesticidov.
Živila, ki jih je priporočeno uživati
Ženske, ki imajo težave z endometriozo, naj uživajo hrano, bogato z vitaminom E. Izbirajte med mandlji, pinjolami in avokadom, ki odlično krepijo imunski sistem.
Priporočljivo je tudi uživanje zelja, cvetače, paradižnika, rukole, artičok, peteršilja, hrušk, malin, borovnic, manga, dinj in marelic, saj pozitivno vplivajo na odstranjevanje presežka estrogena, hormona, ki povzroča rast endometrijskega tkiva. Večkrat si privoščite tudi svež ananas, saj vsebuje veliko encima bromelaina, poleg tega pa ima tudi močno protivnetno delovanje.
Priporočamo tudi uživanje plavih rib, saj zmanjšujejo vnetne procese v telesu.
Med začimbami izberite med kurkumo, ingverjem in korenino koriandra, saj imajo močno protivnetno delovanje.
Stročnice, kot so fižol, leča, soja in čičerika, so polne naravnih fitoestrogenov, ki iz organizma odstranjujejo zastal estrogen.
Zelo priporočljivo je tudi uživanje sončničnih, sezamovih, lanenih in bučnih semen, ki vsebujejo veliko cinka in esencialnih maščobnih kislin, ki delujejo protivnetno, poleg tega so pomembne tudi za zdravljenje mehkih tkiv.
Večkrat si privoščite tudi naraven probiotični jogurt.
Če imate težave z endometriozo, se izogibajte hrani, ki vsebuje gluten. Prav tako velja iz prehrane izločiti tudi kravje mleko in ga raje nadomestiti s katerim od rastlinskih vrst mleka (na primer mandljevim, riževim, lešnikovim …).
Dr. Kažinič Kreho tistim, ki sumijo na okužbo s kandido, svetuje, naj upoštevajo pravila prehranjevanja pri teh težavah in tako izključijo sladkor, gobe, kvas in izdelke iz kvasa ter arašide.
Če imate težave z boleznijo kot je endometrioza se velja izogibati tudi živalskim maščobam in alkoholu, ki dvigujejo raven estrogena v telesu, jetrom pa onemogočajo izločanje strupenih snovi iz telesa.
Redno gibanje je nujno
Tako kot pri sindromu policističnih jajčnikov je tudi pri endometriozi gibanje zelo pomembno. Telesna vadba namreč pozitivno vpliva na krvni obtok. Z redno vadbo pozitivno vplivamo na mišično maso, hkrati pa zmanjšujemo delež maščobe v telesu. Gibanje prav tako pospešuje metabolizem, tako da tudi v mirovanju porabimo več kalorij. Vadba ima tudi neposreden vpliv na uravnavanje estrogena, poleg tega pa zmanjšuje tudi simptome stresa, vpliva na boljši spanec, pa tudi na boljše razpoloženje.
Endometrioza se najpogosteje pojavlja v prebavilih
Vzroki za nastanek endometrioze so mnogi: onesnaževanja, pesticidi, genetski, emocionalni idr.
Nekateri avtorji trdijo, da je endometrioza dejansko neke vrste avtoimunsko obolenje, vezano na šibkost imunskega sistema. Črevesje je tisti del telesa, v katerem se endometrioza najpogosteje pojavlja, poleg genitalnega dela. Debelo črevo, predel danke in sigme je tisti, kjer se endometrioza najpogosteje pojavlja. Črevesna endometrioza se širi od danke do sigme preko ileusa do slepega črevesja. Kaže se nam lahko kot krvavitev skozi danko.
Črevesno endometriozo spodbujajo že prisotna obolenja, kot so Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis, razdraženo črevesje. Ko endometrij raste na stenah črevesja, lahko povzroča obstipacije, oviro za prehod blata in seveda zaprtje ali pa diarejo. Vsekakor endometrioza nastane zaradi šibkega imunskega sistema, je odraz imunske anomalije telesa. Ker ima telo svoj imunski spomin in svojo imunsko šibkost, lahko endometrij poraste po vezivnemu tkivu, ki je podobno tistemu iz maternice in ki je razširjeno po vsem telesu.
Nanjo vplivajo tudi čustva
Tudi čustveni del bolezni ni zanemarljiv. Edward Bach je trdil, da za vsako boleznijo stoji čustvo. Endometriozo in večino urogenitalnih obolenj se v floriterapiji najpogosteje povezuje z esenco Cikorija (Chicory). V negativnem stanju je oseba Cikorija preveč skrbna za bližnje, egoistično ljubeča. Globoko v sebi je takšna oseba prazna, zato se boji, da bo ostala sama, boji se, da bo izgubila bogastvo, prijatelje, družinske člane, da jo bodo zapustili otroci ali partner.
Oseba Cikorija je v negativnem stanju zelo hladna, preračunljiva in manipulativna, vse strateško premisli in načrtuje, da ne bo ostala sama. Vse želi imeti pod nadzorom, nenehno ima kaj za pripomniti in dodati, vedno ve vse, kaj je najbolje za druge. Igra tudi vlogo žrtve, samo da je v centru pozornosti. Ljubljeno osebo si želi imeti nenehno ob sebi in pod nadzorom. Oseba Cikorija nenehno čuti v sebi praznino, zato se boji, da jo bo ljubljena oseba zapustila, grozi, se pretvarja, samo da ne bi ostala sama.
Izsiljuje, zahteva, obvladuje, omejuje, ukazuje, nadzoruje, kritizira ljubljeno osebo, samo da bi bila povsem pod njenim nadzorom. Lahko bi ji rekli prefinjen egoizem, ki ga zamaskira kot altruizem. Oseba je polna jeze, ljubosumja, sumničenja, nevoščljivosti, obsojanja. Vse, kar naredi, naredi sebi v korist, vse je preračunano. Taka oseba ne pozna brezpogojne ljubezni, človeške topline, akta darovanja iz preproste želje po darovanju brez povračila.
Endometrioza predpostavlja ta ali pa vsaj nekatere od opisanih čustev, ki jih esenca Cikorija lepo uravna, tako da lahko oseba res zaživi in ne trpi življenja. Kapljice esence Cikorija (Chicory) jemljemo po 2 pod jezik zvečer pred spanjem.
Jože Majes priporoča: Mešanica za blaženje endometrioze (poparek)
Tudi endometrioza je lahko vzrok neplodnosti, zato navajamo recept za čaj, ki jo blaži :
Z izrazom crohnova bolezen označujemo motnje v črevesju, ki nastanejo zaradi kroničnega vnetja. Zaradi vnetja se pojavijo drobne razjede, ki povzročijo čire v različnih delih črevesja, najpogosteje v njegovem zadnjem delu. Prizadene lahko kateri koli del prebavnega trakta od ust do zadnjika, a najpogosteje se pojavi v spodnjem delu tankega črevesa. Vnetje pa je včasih tako hudo, da prizadene celotno črevesje, želodec, požiralnik, celo ustno votlino. Simptomi crohnove bolezni so hude bolečine, vročina, driska in izguba telesne teže.
Zakaj zbolimo?
Vzrok za nastanek Crohnove bolezni žal še ni poznan. Najverjetnejši vzrok je skupek različnih dejavnikov – imunski sistem, okolje in določene prirojene lastnosti.
Zagotovo vemo, da na bolezen vpliva okolje, v katerem bolnik živi, prehrana, ki ji uživa in vse do stresa, ki mu je izpostavljen. Vsak bolnik drugačen potek bolezni, kar precej otežuje diagnosticiranje in obravnavo bolnikov. Med najpogostejše dejavnike tveganja štejemo prehrano, kajenje, jemanje antibiotikov, nezdrav življenjski slog in stres.
Simptomi Crohnove bolezni
Za crohnovo bolezen so značilni simptomi kot so driska, močne bolečine v trebuhu in krvavenje iz danke. Vse te težave pogosto spremljajo tudi povišana telesna temperatura, slabo počutje, vnetje sklepov, lahko pride do poslabšanja vida, ustnih razjed, upada energije in izgube telesne teže. Zaradi vnetega črevesja sta ovirani prebava in absorpcija hranilnih snovi v krvni obtok, kar nemalokrat povzroči podhranjenost in dehidracijo.
Crohnova bolezen – kaj jo povzroča?
Za zdaj še ne obstaja enotno mnenje glede tega, ali je crohnova bolezen posledica ali vzrok za slab ali nepravilno delujoč imunski sistem. Nekateri strokovnjaki kot vzrok za crohnovo bolezen navajajo dednost, spet drugi pa jo povezujejo s čezmernim stresom in laktozno intoleranco (preobčutljivostjo na mlečni sladkor).
Crohnova bolezen ni ozdravljiva, s številnimi načini zdravljenja lahko le zmanjšujemo vnetja in blažimo druge simptome. Ena od oblik pomoči je tudi ustrezna prehrana, vendar naj povemo, do enotnega prehranskega načrta za vse ljudi ni. Opozarjamo, da preden se lotite kakršnegakoli prehranskega načrta, se morate obvezno posvetovati z ustreznim strokovnjakom za prehrano.
Kako bolniki prenašajo bolezen?
Mlajši bolniki imajo statistično slabši je potek bolezni, saj zaradi hudih simptomov vpliva in posega v njihovo vsakdanje življenje, partnerstvo in jih omejuje pri različnih aktivnostih. Starejši imajo, razen izjem, lažji potek bolezni.
Če se pojavijo zapleti, kot so ognojki, fistule in stenoze, je potreben kirurški poseg. Kljub temu, da je medicina že zelo napredovala tudi na tem področju, približno 70% bolnikov še vendo vsaj enkrat v življenju potrebuje operacijo, med katero jim odstranijo del črevesja.
Kaj nam je lahko v pomoč pri chronovi bolezni?
V veliko pomoč pri crohnovi bolezni je uživanje probiotičnih bakterijskih kultur, ki skrbijo za optimalno delovanje črevesne mikro flore ter preprečijo razrast škodljivih bakterij in tako pomagajo vzdrževati primerno ravnovesje. Koriste bakterije prav tako pomagajo tistim, ki imajo težave s prebavo mlečnega sladkorja. Poleg koristnih črevesnih bakterij bolnikom s crohnovo boleznijo navadno primanjkuje tudi vitaminov B9, B12, A, E, C in D, pri mineralih pa največkrat pride do pomanjkanja železa, bakra, cinka in magnezija.
Poleg probiotičnih bakterij je pri akutnem stanju bolezni priporočljivo uživati še nenasičene maščobne kisline omega 3. Maščobne kisline omega 3 imajo namreč izredno močno protivnetno delovanje – z rednim jemanjem naj bi se vnetni indeks že v osmih tednih zmanjšal za 68 odstotkov.
Čemu se morajo bolniki izogibati?
Crohnova bolezen v hujši obliki za bolnike pomeni, da morajo omejiti oziroma se izogibati sirom (predvsem mastnim in pikantnim), skuti, mleku, sveži zelenjavi in sadju, predelanim mesninam, žganim in gaziranim pijačam ter sladkorju. Napenjanje lahko povzročijo tudi neprebavljive vlaknine, stročnice, polnovredna žita in kruh. Kot vidite, lahko bolniki s težjo obliko crohnove bolezni lahko uživajo zelo omejen nabor živil. Med njimi so na primer kuhana zelenjava in sadje, razkuhane testenine, riž, ribe, kuhano meso. Za blažitev simptomov crohnove bolezni pomaga tudi pitje zelnice oziroma soka svežih listov zelja, saj oba vsebujeta veliko aminokisline L-glutamina. Zelnico oziroma sok pijemo na tešče.
S stanji kot je crohnova bolezen se ukvarjajo tudi prehranski strokovnjaki. Marija Merljak svetuje, da ko se stanje umiri, je treba uživati predvsem beljakovinsko in energetsko bogato hrano. Na začetku se je treba izogibati svežemu sadju in zelenjavi ter ju uživati le kuhana ali dušena. Postopoma pa se ju lahko začne uživati tudi v presni obliki. Pri svežem sadju so priporočljive predvsem banane, suhe slive in nastrgana jabolka. Bolniki lahko pozneje poskusijo uživati tudi krompir, koruzo, riž in testenine.
Bolnik za zaščito potrebuje tudi flavonoidne in karotenoidne snovi, še posebej kvercetin, ki ga veliko vsebuje rdeča čebula.
Masažo za črevesje si lahko naredite čez obleko ali na golo kožo z oljem. Uporabite kakovostno hladno stiskano mandljevo ali olivno olje, ki mu, odvisno od namena, dodajte eterično olje melise, vrtnice, geranije, kardamoma, majarona ali rimske kamilice. Izberite ne premehko podlago (lahko je tudi postelja) in se ulezite na hrbet. Pod kolena si položite blazino ali zvito odejo, da sprostite trebušne mišice.
Preden začnete, se umirite, naredite globok vdih in dolg izdih. Če en vdih in izdih ne zadoščata, ponovite še enkrat. Vzemite si čas in usmerite pozornost na področje trebuha. Dlani mehko odložite okrog popka. Lahko tako, da ga s palcem in kazalcem objamete, ali pa položite eno dlan pod in drugo nad popek. Ostanite brez namenov in zgolj opazujte skozi dotik. Lahko začutite utrip? Kakšna je temperatura kože? Ali pod dlanmi čutite napetost ali voljnost? Ta opazovanja niso namenjena sodbi ali presoji, ampak spoznavanju vašega telesa. Če boste masažo izvajali redno, boste čez čas že ob prvem dotiku prepoznali vzorec in ga hitreje predelali.
Pri kakršnih koli resnih črevesnih boleznih in težavah se morate prej posvetovati s svojim zdravnikom.
Taborništvo ima tudi pri nas že precej bogato zgodovino, saj je bila Zveza tabornikov Slovenije ustanovljena že leta 1951 in od takrat neprekinjeno deluje ves čas. Tudi letošnjo pomlad, natančneje 12. 4., bo v ljubljanskem parku Tivoli potekala tradicionalna taborniška prireditev Taborniški feštival, s katero taborniki počastijo svetovni dan Zemlje in dan tabornikov. V letošnjem letu pa se obeta še en zelo pomemben dogodek – avgusta bo pri nas namreč potekala 40. Svetovna skavtska konferenca.
Večina ljudi taborništvo zagotovo najprej poveže z različnimi aktivnostmi v naravi – od spanja v šotoru, kurjenja tabornega ognja pa do pohodov v neznano. A kot pravita naša sogovornika, Živa Novljan in Miha Bejek, ki sta oba aktivna tabornika že vrsto let, je taborništvo veliko več, saj skrbi za celostni razvoj mladih ljudi in jim omogoča, da se razvijejo v samostojne, samozavestne, angažirane in iznajdljive posameznike, ki znajo razmišljati s svojo glavo in vedo, da so lahko kos čisto vsakemu izzivu.
Živa Novljan in Miha Bejek
Lahko predstavita taborništvo v Sloveniji? Kam segajo njegovi začetki?
Miha: Taborništvo ima zelo dolgo tradicijo. Začetki taborništva tako v Sloveniji kot na svetovni ravni segajo vse do začetkov 20. stoletja. Predhodnice današnjih tabornikov, prve skavtske in gozdovniške skupine, so v Sloveniji začele nastajati od leta 1921 dalje. Po drugi svetovni vojni, natančneje 22. aprila 1951, so predvojni skavti in gozdovniki ustanovili današnjo Zvezo tabornikov Slovenije, ki od tedaj deluje neprekinjeno. Vsako leto 22. aprila zato taborniki z aktivnostmi na prostem, na katere povabimo tudi druge prijatelje in javnost, obeležujemo to obletnico kot Dan tabornikov. 22. april je tudi svetovni dan Zemlje, kar je zelo pomenljivo, a obenem zanimivo, saj se je dan zemlje začel na ta dan obeleževati veliko pozneje kot dan tabornikov. Kljub dolgoletni tradiciji pa je taborništvo zelo sodobno mladinsko gibanje.
Taborništvo se običajno povezuje z aktivnostmi v naravi, spanjem v šotorih, kurjenjem ognjev, izletih in pohodih v neznano in podobno. Vse to je seveda res, a taborništvo je še veliko več. Najkrajše bi taborništvo opisal kot vzgojno-mladinsko gibanje, ki skrbi za celovito vzgojo in razvoj mladih: intelektualno, telesno, čustveno, družbeno in duhovno.
Taborniške dejavnosti nudijo ogromno širino, ki ustreza širokemu razponu interesov mladega človeka. To je velika prednost taborništva pred drugimi, na ožje področje usmerjenimi krožki in interesnimi dejavnostmi, ki večinoma spodbujajo vrhunskost le na enem področju. V taborništvu pa otrokom pustimo otroštvo ter jim skozi igro in pestre aktivnosti pomagamo ustvariti dobre temelje za razvoj celovite osebnosti. Mladim so taborniške dejavnosti tako blizu, ker vzgojni proces tu poteka skozi dogodivščino, kar je precej drugače kot v formalnem šolskem sistemu.
Mladi znanje pridobivajo skozi igre, spoznavanje narave in okolice, s praktičnim delom in razreševanjem različnih izzivov. Izpostaviti je treba naravo kot primarno okolje, v katerem taborniki izvajamo svoje dejavnosti. Tu gre predvsem za učenje orientacije (ki pride prav ne le v naravi, ampak tudi v mestih in na potovanjih), veščine bivanja in preživetja v naravi, vključno s postavljanjem prebivališč (ki izuri vsak dan uporabne ročne spretnosti) in iskanjem ter pripravo hrane.
Med nekoliko starejšimi, a še vedno mladimi taborniki, je vse bolj zaželeno tudi mednarodno sodelovanje, spoznavanje skavtskih sovrstnikov in kultur drugih držav.
Živa: Temeljne taborniške dejavnosti se izvajajo v lokalnih taborniških društvih, pri tabornikih ta društva imenujemo rodovi. Taborniška društva združujejo od 30 do nekaj sto članov, ki so razdeljeni v vode in klube (8–10 članov). Taborniki in tabornice se med letom vsak teden srečujejo na vodovih srečanjih, kjer skozi igro in praktično delo usvajajo taborniške veščine in znanja. Približno enkrat mesečno se organizirajo večje akcije, kjer sodelujejo vsi člani društva. Taborniki se radi udeležujejo tudi srečanj in tekmovanj, kjer se družijo z drugimi taborniki iz vse Slovenije. Vrhunec celoletnega taborniškega dela pa je seveda taborjenje, ko imamo taborniki priložnost del poletja živeti v naravi in z naravo, preizkusiti čez leto pridobljena znanja in s prijatelji nabrati kup lepih spominov.
Kako je sicer organizirana Zveza tabornikov Slovenije? Kakšne so njene naloge, s čim se ukvarja?
Miha: Zveza tabornikov Slovenije (ZTS) združuje taborniška društva iz vse Slovenije. Predstavniki društev na letnih skupščinah odločajo o usmeritvah in glavnih dejavnostih zveze ter na tri leta volijo vodstvo organizacije.
Vodstvo organizacije koordinira oblikovanje programskih dokumentov in strategij ter zastopa stališča taborniške organizacije v dialogu z državo, vzgojno-izobraževalnimi institucijami, gospodarstvom, sorodnimi organizacijam in drugimi. ZTS podpira izvajanje programa z organiziranjem kakovostnih izobraževanj za prostovoljce – vodje v organizaciji; skrbi za nabavo opreme, ki jo taborniki potrebujemo pri izvajanju programa, izdaja taborniško revijo Tabor in še marsikaj.
Leta 1994 je bila Zveza tabornikov Slovenije kot edina slovenska skavtska organizacija sprejeta v Svetovno organizacijo skavtskega gibanja (WOSM) in je tako del danes že 40-milijonske skavtske družine. Letos, ko bomo obeleževali 20-letnico članstva v tej največji svetovni mladinski organizaciji, je za tabornike izjemna čast, da bomo prav v Sloveniji gostili Svetovno skavtsko konferenco in forum mladih. Delegati z vsega sveta so že z izbiro Slovenije za gostiteljstvo potrdili kakovostno delo Zveze tabornikov Slovenije in njenih članov, ki aktivno sodelujejo tudi na svetovni ravni.
Kaj po vajinem mnenju taborništvo da (mladim) ljudem, katere veščine in vrednote jih nauči?
Živa: Taborništvo pomaga “ustvariti” samostojne in odgovorne posameznike. Mladi z udejstvovanjem v taborniških aktivnostih in njihovo organizacijo pridobijo veščine vodenja in timskega dela, naučijo se učinkovite komunikacije ter strpnosti in sprejemanja drugačnosti.
Predvsem pa je taborništvo preplet velikega števila različnih aktivnosti (orientacija in bivanje v naravi, jamarstvo, plezanje, pohodništvo, vodenje, vzgajanje in izobraževanje otrok in mladih, organizacija aktivnosti, vodenje projektov in ekip ter organizacije), tako da se lahko prav vsak posameznik najde v eni od njih, se na posameznem področju izpopolnjuje in s tem osebnostno raste. Kot člani prejemamo znanje, izkušnje in vrednote, ki nam jih posredujejo naši vodniki in drugi starejši taborniki, a ko se sami znajdemo v vlogi vodnikov, animatorjev, načelnikov, blagajnikov, mentorjev, pa smo mi tisti, ki dajemo. Taborništvo zaznamuje stalno učenje, predvsem z delom in izkustvi, tako da tudi tisti, ki daje, s svojim delom še vedno gradi svojo osebnost in jo izpopolnjuje.
Je biti tabornik po vajinem mnenju tudi način življenja?
Živa: Vsekakor je lahko, vse pa je odvisno od posameznika in njegove vpetosti v delo in organizacijo samo. Sčasoma prevzameš delovne in življenjske navade ter vrednote, ki te ves čas obkrožajo v taborniškem okolju. Poleg tega pa je pomembno, da je taborništvo prostovoljno, torej ga opravljajo tisti, ki v njem uživajo in ki jih to veseli, posledica česar pa je v večini primerov ravno sprejemanje “posebnega” načina življenja. Pri tabornikih se spletejo tudi zares močne prijateljske vezi, zato se veliko ljudi, ki vsak dan delajo eden z drugim, druži tudi v prostem času.
Miha: Seveda je način življenja. Taborniške vrednote, zapisane v obliki taborniških zakonov, so smernice za dobro življenje nasploh. Tabornik bo vedno iskal pot, ki je dobra zanj in hkrati za druge. To je edini način za ustvarjanje boljšega sveta, kar je tudi gonilo celotnega taborniškega gibanja. Zato smo taborniki med najbolj aktivnimi člani družbe: opazimo probleme in takoj začnemo iskati rešitve. Vsak lahko pri čem pomaga. Poglejte nedavni primer žledoloma v Postojni, kjer so bili taborniki tisti, ki so poskrbeli za vzpostavitev kriznega centra, v katerem so se prebivalci lahko ogreli in dobili topel obrok.
Kako bi mlade prepričala, da postanejo taborniki?
Miha: Taborništvo ponuja toliko priložnosti za različne dogodivščine, kot jih ni mogoče dobiti nikjer drugje. Obenem so mladi tisti, ki se odločijo, s katerimi dejavnostmi se bodo ukvarjali, njihovi vodniki pa so tisti, ki jim pri tem pomagajo. Lahko odidejo na pohod v neznano, lahko se odpravijo na potovanje v tujino, lahko organizirajo festival v središču mesta, gredo na izlet s kolesom ali kanujem, pripravijo turnir družabnih iger ali se preizkusijo v lokostrelstvu. Pravzaprav ni omejitev. In kar je najlepše: vsak lahko postane tabornik, zato se tukaj tkejo prijateljstva med mladimi popolnoma različnih interesov in sposobnosti. Taborništvo zagotovo nudi okolje, kjer je vsak cenjen in kjer lahko vsak prispeva zelo pomemben del.
Živa: Po mojem mnenju je bistvo taborništva težko opisati samo z besedami, treba ga je doživeti. Eno od osnovnih doživetij je ravno dobra družba in medsebojna povezanost, ki je temelj za dobro delovanje vsake ekipe. Prav tako je pri tabornikih redko dolgčas, vedno se kaj dogaja. V večini primerov se ustvari okolje, primerno za rojevanje novih in večkrat precej nenavadnih idej, ki pa se s pravo ekipo skoraj vedno tudi uresničijo. Poleg tega tabornik z vsem udejstvovanjem pridobi številne kompetence, ki mu pomagajo, da se dobro znajde v vseh življenjskih situacijah, ne le v taborniškem okolju.
V avgustu bo Slovenija gostila 40. Svetovno skavtsko konferenco. Taka prireditev je verjetno kar precejšen zalogaj – tako z organizacijskega kot finančnega vidika. Kako potekajo priprave na konferenco?
Miha: Svetovna skavtska konferenca je največji mednarodni skavtski dogodek letos. Glede na število delegacij iz nacionalnih skavtskih organizacij z vsega sveta (teh je kar 162) bo to tudi največji mednarodni dogodek, ki je kadarkoli potekal v Sloveniji. Pričakujemo približno 1000 udeležencev, poleg delegatov pridejo še spremljevalci, opazovalci in drugo spremljevalno osebje, zato je dela seveda veliko.
Konferenca je najvišji organ odločanja Svetovne skavtske organizacije in zaseda vsaka 3 leta. Da bo lahko delo nemoteno potekalo, moramo kot organizatorji predvsem zagotoviti obsežno logistiko, od opreme, prevozov, nastanitev in prehrane do administracije, komunikacij, prevajanja, protokola in zagotavljanja splošnega gostoljubja. Ne zgodi se pogosto, da imamo v Sloveniji na enem mestu ljudi z vsega sveta, ob čemer je treba vedeti, da gre tu za zelo aktivne posameznike, ki so v svojih državah uveljavljeni na različnih področjih. Ker se želimo pokazati v dobri luči, tako kot gostitelji kot predstavniki Slovenije, je naša naloga, da vse udeležence tudi “zabavamo”. To pomeni organizacijo zanimivih spremljevalnih dogodkov, začenši z uvodno slovesnostjo na Kongresnem trgu v Ljubljani, zanimivo razstavo taborniških fotografij v parku Tivoli ter izleti po vsej Sloveniji.
Organizacijska ekipa, ki bo v času konference štela kar 250 prostovoljcev, že eno leto intenzivno dela na pripravah. Zdaj je pred nami še zadnjih nekaj mesecev najbolj intenzivnih priprav.
Živa: Poudarjam, da smo taborniki prostovoljci in da veliko količino dela, ki ga opravimo v zvezi z organizacijo konference, opravimo v svojem prostem času, kar za marsikaterega posameznika pogosto predstavlja velik izziv. Delo je razdeljeno med veliko ekipo in vsak skrbi za svoj kos, hkrati pa si med seboj pomagamo in se dopolnjujemo. Trenutno smo v polnem zagonu, stanje pa se bo do avgusta samo še stopnjevalo. Konferenca bo zagotovo zelo pozitivna in veliko vredna izkušnja za vsakega, ki bo sodeloval pri njeni organizaciji in izvedbi, prav gotovo pa si bomo po koncu vsi oddahnili in si privoščili nekaj dni intenzivnega počitka.
Kaj je taborništvo dalo vama?
Živa: Sama sem se pri tabornikih predvsem veliko naučila, kar pa se mi zdi še bolj pomembno, pa je to, da sem vse znanje pridobila z delom in lastnimi izkušnjami. Poleg vseh “taborniških znanj” gre tu predvsem za znanje organizacije in vodenja ter sposobnosti timskega dela. Predvsem pa pogosto opažam, da imamo taborniki na splošno, v primerjavi z vrstniki, drugačen, bolj praktičen način razmišljanja ter smo bolj iznajdljivi in spretni v marsikateri situaciji. Sama sem v taborniški družbi stkala večino najglobljih prijateljstev, saj s temi ljudmi preživiš ogromno časa, skupaj delaš in se družiš ob najrazličnejših formalnih in neformalnih priložnostih ter se tako z njimi močno povežeš.
Miha: Že v zgodnji mladosti mi je taborništvo omogočilo, da sem razvijal svoje interese, skozi izzive postal samozavesten in prepričan v svoje sposobnosti. Pri tabornikih vedno preizkušaš meje, obenem pa imaš podporo v izjemno predani ekipi ostalih prostovoljcev. Ta kombinacija izoblikuje ljudi, ki ne poznamo izraza, da nekaj ni mogoče.
Osebno mi je zelo pomembna izkušnja sodelovanja z ljudmi, ki jim je mar za širšo družbo, razmišljajo s svojo glavo, so pripravljeni veliko narediti in se ne bojijo prevzeti iniciative. S tem mi taborništvo vliva tudi veliko optimizma, kajti mladi, ki se oblikujejo v taborniški organizaciji, so zagotovo sposobni biti izjemni voditelji v prihodnosti.
