13 namigov, kako na vrtu prihranite nekaj časa

Mnogi ljubitelji vrtnarjenja se v sezoni soočijo z izzivom, kako pravočasno opraviti vsa dela na vrtu – in to tako, da so opravljena kvalitetno in ne v naglici, ki nam lahko povzroča tudi veliko slabe volje. Tudi na vrtu smo lahko gospodarji svojega časa, če si le pravilno razporedimo delo in upoštevamo nekaj ključnih pravil.

1. Setveni načrt: Prvo in glavno pravilo je zagotovo, da si pripravimo dober setveni načrt, kjer upoštevamo pravilni kolobar, pravila o dobrih in slabih sosedih in mešanih posevkih. Že s pravilnim sledenjem vrtnin lahko v dobršni meri vplivamo na pojav škodljivcev in bolezni, celo plevela, in se izognemo ponovnim setvam in izgubljenim trenutkom, ko na vrtu razmišljamo, kaj in kje bi sejali.
2. Pravočasna setev: Nekaj časa lahko prihranimo tudi s pravočasno setvijo. Vendar pa spomladi s setvijo nikar ne hitimo. Če so tla premrzla, lahko namreč seme ne kali, sčasoma propade, zaradi česar moramo ponovno sejati, ali pa zelo pozno kali in z vznikom zamuja. Prav tako ne sejemo ob močnih sušah ali takrat, ko so tla preveč razmočena.
3. Mešani posevki: O mešanih posevkih lahko govorimo takrat, ko na eni gredi rastejo različne vrste zelenjave, začimbnice in cvetlice. Te skupaj sestavljajo pestro, bogato in harmonično rastlinsko združbo. Prednost takih posevkov je v medsebojnih pozitivnih vplivih, boljše izkoristimo grede, pridelek pa bo pester in obilen. Poleg tega pa različne kombinacije vrtnin in cvetlic odganjajo škodljivce in preprečujejo širjenje bolezni. Ko hkrati vzgajamo rastline z globokim in plitvim koreninskim sistemom, se tla tudi neprestano rahljajo. Taki posevki tudi spodbujajo življenje v tleh. Z mešanimi posevki zmanjšamo zapleveljenost tal, saj imamo tla vse leto pokrita.
4. Koristne rastline: Na vrt sejmo tudi t. i. koristne rastline. Te rastline lahko sejemo ob robu vrta ali pa kar med gredicami. Značilnost takih rastlin je, da zaradi svojih učinkovin zmanjšajo napade škodljivcev in bolezni. Ena izmed takih rastlin je na primer česen, ki lahko deluje bakteriostatično in fungicidno ter odganja miši, zato ga v manjših skupinicah sadimo po celem vrtu. Priporočamo tudi, da posamezne stroke česna zasadite tudi med jagode. Pazite samo, da ga ne posadite zraven graha, fižola in zelja, saj je le-tem slab sosed. Tudi špinača je koristna rastlina. Korenine špinače ugodno vplivajo na tla, sam vonj špinače pa odganja škodljivce, med njimi tudi bolhače, in spodbuja rast vseh vrtnin. Boreč varuje kapusnice in odvrača polže. Koprc vpliva na boljšo kalivost semen. Sivka odvrača mravlje in uši. Drobnjak preprečuje širjenje in razvoj pepelastim plesnim. Timijan odganja polže in uši. Po vsem vrtu v manjših skupinah naj rastejo tudi žametnica, ognjič in kapucinka.
5. Visoke grede: Le-te so praktične, ker ni potrebno toliko sklanjanja (če so dovolj visoke). Imamo zgodnejši pridelek, s čimer se lahko izognemo suši in nekaterim napadom (preletom) škodljivcev. Med visokimi gredicami imamo lepo urejene poti, zaradi česar nimamo umazanih čevljev. Tako prihranimo čas, ki ga bi zapravili za čiščenje čevljev oziroma ni potrebno, da imamo čevlje, ki jih namenimo samo delu na vrtu.
6. Vrtno orodje: Orodje, ki ga na vrtu potrebujemo, imejmo spravljeno v košari ali pasih za orodje in ga na vrt zmeraj vzemimo sabo. Veliko časa namreč lahko izgubimo, če hodimo po posamezna orodja ali seme v prostore, kjer jih imamo shranjene.
7. Zastiranje gredic: Po setvi gredice prekrijemo ali zastremo. S tem dodatno ogrevamo tla in zadržujemo vlago. Mlade rastlinice ščitimo pred jutranjim mrazom in slano ter tudi pred škodljivci. Vse to pa nam pomaga, da imamo zgodnejši pridelek.
8. Redno odstranjevanje plevela: Plevel vedno odstranjujemo, preden le-ta zacveti. Prerežemo ga z ostro lopato ali motiko in ga uporabimo za zastiranje tal ter ga tako koristno porabimo tudi kot obliko zelenega gnojenja.
9. Saditev na folijo: Manj zalivanja in tudi manj plevela je, če plodovke, krompir ali jagode sadimo na črno folijo. Ker se tla pod folijo tudi hitreje segrejejo, so tudi pridelki rastlin, ki rastejo na foliji, zgodnejši od tistih, ki ne rastejo na njej.
10. Za lažje zalivanje uporabite razpršilce in kolute za shranjevanje in prenašanje namakalnih cevi. Tako prihranite čas, saj se vam ni potrebno ukvarjati z zamudnim vlečenjem in spravljanjem cevi. Prav tako vam cevi ni potrebno držati in lahko ob zalivanju postorite še kako drugo vrtno opravilo.
11. Urejene poti med gredicami: Po poteh med gredicami nasujte slamo, pokošeno travo ali podoben material, kar preprečuje, da se na samokolnico in na čevlje prijema zemlja. Po koncu opravil na vrtu boste tako imeli manj dela s čiščenjem obuval in koles samokolnice, konec rastne sezone pa je ta plast uporabna tudi za kompostni kup.
12. Obuvala hranite v bližini vrta: Še posebej takrat, ko še niste zaključili dela na vrtu, priporočamo, da umazane čevlje shranite kar ob gredicah in se tako izognete večkratnem čiščenju. Če imate možnost, pa je najbolje, da imate za vrt posebna obuvala, ki jih med letom hranite v bližini svojega vrta, seveda zaščitene pred dežjem, da ni bojazni, da si umažete več čevljev (ali pa upoštevate 11. namig).
13. Pridelke čistite na vrtu: Operite in očistite pridelek na vrtu. Tako ne boste imeli odvečnih poti z odpadki nazaj na vrt in vodo, ki jo porabite za pranje, lahko koristno porabite ali shranite za zalivanje.

Pa še kaj se bi našlo!