Kaki – »božanski sadež«, poln pomembnih vitaminov

Karmen Jordan
-
0
Kaki – »božanski sadež«, poln pomembnih vitaminov

Številni so komaj dočakali začetek sezone kakijev. Gre namreč za izjemno okusno in priljubljeno vrsto sadja. Že stari Grki so na primer za kaki uporabljali poimenovanje božanski sadež. Poznamo sicer več različnih sort kakijev. Mnogokrat so sadeži najokusnejši takrat, ko so že zelo zreli in mehki na otip – seveda pa je to, kdaj je najboljši čas za zaužitje kakija, v določeni meri odvisno tudi od vašega okusa. Z uživanjem kakijev pa ne boste zgolj razvajali svojih brbončic, ampak naredili tudi nekaj dobrega za svoje zdravje. Med drugim je to odličen vir vitamina C in betakarotenov, ki se v našem telesu pretvorijo v vitamin A. Kaki vsebuje tudi številne pomembne minerale, med katerimi po količini še posebej izstopa mangan.

Bogastvo antioksidantov in izboljšanje prebave

Kakiji sodijo med vrste sadežev, ki so še posebej bogati z antioksidanti. Tako igrajo pomembno vlogo pri preprečevanju kroničnih bolezni, ki so pogosto povezane z oksidativnim stresom. Med antioksidanti v kakijih sicer še posebej izstopata galna kislina in epikatehin galat. Ker vsebujejo kakiji obenem tudi zelo visok odstotek vlaknin, so odličen dodatek prehrani za tiste, ki imate pogosto težave z zaprtjem. V tem primeru morate sicer še posebej paziti na to, da boste uživali samo tiste kakije, ki so dovolj zreli.

S kakiji do boljšega vida

Ste vedeli, da uživanje kakijev pripomore tudi k zmanjševanju nevarnosti za težave z očmi? To je povezano predvsem z dejstvom, da s tem omogočimo telesu, da proizvede zadostne količine vitamina A (zaradi že omenjenih betakarotenov, ki jih vsebujejo kakiji). Prav vitamin A pa je eno ključnih hranil za zaščito našega vida.

Naravna pomoč pri zniževanju krvnega tlaka in škodljivega holesterola

Kakiji bodo med drugim zelo koristili tistim, ki se spopadate s povišanim holesterolom. S tem seveda mislimo na LDL-holesterol, ki predstavlja v prevelikih količinah povečano nevarnost za srčno-žilna obolenja. Podobno nevarnost predstavlja tudi kronično povišan krvni tlak, pri katerem pa vam lahko prav tako uspešno pomaga uživanje kakijev. Za povrh pa gre za sadeže, ki naj bi pripomogli tudi k zniževanju ravni trigliceridov v krvi

Kako uživati kakije?

Gre za sadež, ki omogoča številne možnosti uporabe. Najpreprostejša možnost je seveda ta, da ga pojeste kar surovega, skupaj z lupino. Seveda pa je mogoče kaki vključiti tudi v številne sladice – pite, (presne) torte itn. Nekateri dodajajo koščke kakija celo solatam in drugim slanim jedem. Zelo okusna in zdrava sladica, katere priprava je izredno preprosta, pa je na primer lahko kakijev puding z dodatkom semen chie, ki ga običajno obožujejo tudi otroci.

Rooibos: Antioksidantno in protivirusno prijazen

Bara Hieng
-
0
Rooibos: Antioksidantno in protivirusno prijazen

Aspalat (Aspalathus linearis) sodi v družino metuljnic (Fabaceae). Ime rooibos je dobil iz nizozemskih besed za rdeči grm. Je južnoafriška rastlina, ki jo domačini uporabljajo za pripravo čaja. Zadnji dve desetletji postaja rooibos čedalje bolj poznan in razširjen po vsem svetu, priljubljen pa je tudi v Sloveniji. V letu 1999 je skupna prodaja rooibosa dosegla 6150 ton. Naslednje leto se je povečala kar za 2,5-krat in še narašča. 

Rooibos čaj

Glavne sestavine eteričnega olja so gvajakol (24 %), 6-metil-3,5-heptadien-2-on (5 %), β-damascenon (5 %), geranilaceton (4 %), β-feniletil alkohol (4 %) in 6-metil-5-hepten-2-on (4 %). Fenolne spojine so prisotne v čaju iz fermentiranega in nefermentiranega rooibosa, vendar se koncentracije posameznih spojin močno razlikujejo. Aspalatin, dihidrohalkon iz zelenega rooibosa, se med fermentacijo v večji meri oksidira v dihidroizoorientin. Večinoma se oksidira tudi strukturno soroden dihidrohalkon notofagin. V manjši meri se oksidirajo tudi flavoni izoorientin, orientin, izoviteksin in viteksin. Preostali flavonoidi, ki jih najdemo v fermentiranem in nefermentiranem rooibosu, so še rutin, izokvercetin, hiperozid, kvercetin, luteolin in krizoeriol. V fermentiranem rooibosu so prisotne še fenolne kisline, in sicer kavna, ferulna, p-kumarna, p-hidrobenzojska, vanilinska in protokatehojska kislina.

In vitro raziskave so pri frakcijah, obogatenih s flavonoidi, pokazale tako antioksidativno kot tudi prooksidativno delovanje. Razmerje med obema učinkoma ima pomembno vlogo v življenju celice. Biološki odziv je lahko ugoden ali neugoden, kar je odvisno od oksidativnega statusa, ki v celici prevlada.

Kako deluje rooibos?

Rooibos ima antioksidativno, kemoprotektivno, protivirusno in tudi drugo delovanje.

In vitro in in vivo učinki zajemajo antioksidativno in kemoprotektivno delovanje. Pri podganah je kronično dajanje vodnega izvlečka rooibosa zmanjšalo nalaganje lipidnih peroksidov v nekaterih možganskih predelih. Izboljšal se je tudi antioksidativni status v jetrih, saj je vodni izvleček zavrl lipidno peroksidacijo, sproženo s tetraklormetanom.

Antioksidativno delovanje vodnih izvlečkov nefermentirane droge je posledica vsebnosti flavonoidov, med katerimi sta najpomembnejša dihidrohalkon aspalatin in njegov dehidroksi analog notofagin. Njuno antioksidativno delovanje je podobno kot pri drugih flavonoidih, kot sta kvercetin in epigalokatehin galat, ki sta v pravem čajevcu (Camellia sinensis) in številnih drugih rastlinah (na primer jabolkih, brokoliju, citrusih in čebuli).

Pri nekaterih živalskih modelih raka je izvleček rooibosa preprečil nastanek tumorja. Kemoprotektivno delovanje pripisujejo tudi zaviralnemu učinku na izražanje gena za encim ciklooksigenazo 2. Povečano izražanje gena za ta encim namreč povezujejo s patogenezo in z napredovanjem raka.

Tradicionalna priprava un uporaba rooibosa

Antioksidativno in antimutageno delovanje je odvisno od predhodne priprave droge. Tradicionalna priprava poteka tako, da obrane liste navlažijo z vodo in fermentirajo od 8 do 24 ur. Pri tem procesu pride do spremembe v sestavi fenolnih spojin. Fermentacija značilno zmanjša antioksidativno in antimutageno delovanje pri in vitro poskusih. Antimutageno delovanje je odvisno tudi od mutagena, ki ga uporabimo pri preizkušanju.

Polisaharidi, ki so jih izolirali iz rooibosa, in vitro delujejo proti virusu HIV. V veliki meri preprečijo vezavo HIV-1 na celice T.

Rezultati in vivo in ex vivo poskusov kažejo, da vodni izvleček sproži dilatacijo bronhijev in deluje spazmolitično, kar je posledica aktivacije kalijevih ATP-kanalov. Vpliv na dihalne poti je najverjetneje posledica delovanja flavonoida krizoeriola. Preko delovanja na kalijeve ATP-kanale naj bi prišlo tudi do znižanja krvnega tlaka.

Rooibos čaj z zgodovino

Uporaba rooibosa v obliki čajnih napitkov ima v južni Afriki dolgo zgodovino. Tradicionalno ga uporabljajo pri gastrointestinalnih, dihalnih in srčno-žilnih motnjah.

Raziskave o nevarnostih uporabe rooibosa, povezane z učinki na človeški organizem, so sicer zelo omejene, vendar o neželenih učinkih nimamo poročil.

Marnewick s sodelavci je ugotavljal vpliv čaja iz fermentiranega rooibosa na biokemijski in oksidativni stres pri odraslih s tveganjem za nastanek srčno-žilnih bolezni. Štirideset prostovoljcev je šest tednov pilo po šest skodelic čaja na dan. Nato je sledilo kontrolno obdobje, ko čaja niso uživali. Ugotovili so, da se je v času pitja čaja povečala celokupna koncentracija polifenolov v krvi, vendar pa se antioksidativna kapaciteta krvi ni spremenila. Prišlo je do zmanjšanja lipidne peroksidacije, povečanja koncentracije glutationa, ugodno pa se je spremenila tudi koncentracija lipidov v krvi. Vsi ti učinki so pomembni pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni.

Mešanico izvlečka rooibosa in čajevca (Camellia sinensis) so preizkušali tudi v kozmetičnih izdelkih za nego kože.

Maca kot pomoč ob prehodu v menopavzo

Karmen Jordan
-
0
Maca kot pomoč ob prehodu v menopavzo

Pri Inkih je bila maca izjemno cenjena rastlina, ki še danes uživa velik ugled na področju Peruja. Pri nas se je začelo o maci več govoriti šele pred nekaj leti. V osnovi je sicer to križnica, podobno kot brokoli ali cvetača, ki pa uspeva predvsem v z minerali bogati prsti na območju Andov, visoko v gorah. Do živega ji ne pridejo niti ekstremne vremenske razmere. Večina pomembnih hranil je sicer shranjenih v podzemnem delu rastline. Maca se povezuje s številnimi blagodejnimi vplivi na zdravje, vendar se tokrat osredotočamo predvsem na koristi pripravkov te rastline na ženske, ki vstopajo v menopavzo.

Uživanje pripravkov iz mace naj bi spodbudilo tvorbo estrogena

Maca sicer ne simulira delovanja estrogena, kot to počno rastline, ki vsebujejo t. i. fitoestrogene. Vendar pa lahko kljub temu koristi ženskam, ki se spopadajo z neprijetnimi simptomi, tipičnimi za prehod v menopavzo (vročinski oblivi, nočno znojenje, povečana nervoznost, pomanjkanje koncentracije, poviševanje telesne teže, depresija, upad libida ipd.). Čeprav torej maca ne posnema učinkov estrogena, pa po drugi strani spodbudi tvorbo tega hormona v telesu. Poleg tega naj bi maca pripomogla k povečanju količine progesterona v telesu. Vplivala naj bi namreč na povečano tvorbo t. i. luteinizirajočih hormonov, ki stimulirajo delovanje jajčnikov.

Maca pomaga pri zaviranju sproščanja kortizola

Uživanje pripravkov iz mace lahko pomaga tudi pri zaviranju izločanja kortizola, znanega tudi pod imenom stresni hormon, kar je še eden izmed razlogov, zakaj gre za dobro naravno pomoč ženskam, ki težko prenašajo simptome menopavze. Ni sicer še povsem jasno, zakaj natanko ima maca tako pozitiven vpliv na številne ženske, vendar je za večino pomembno predvsem to, da deluje. Pri tem moramo sicer poudariti, da vse ženske ne izkusijo blagodejnih vplivov mace, vendar pa so te načeloma v manjšini.

Dober dodatek za vse, ki ste pogosto utrujeni

Ste ob začetku menopavze začeli opažati tudi, da imate kar naenkrat precej manj energije kot nekoč? Tudi pri tem vam lahko pomaga prav maca. Pogosto se namreč priporoča tudi tistim, ki jih sredi dneva večkrat popade huda utrujenost. Zagotovo ni naključje, da so v preteklosti maco uporabljali vojščaki pred pomembnimi bitkami. Če iščete brezkofeinsko možnost za povečanje energije, je torej vsekakor vredno preizkusiti maco. To seveda ne velja le za ženske v menopavzi, ampak tudi nasploh – za vse, ki vam pogosto primanjkuje energije, vendar bi se želeli te težave lotiti čim bolj naravno. Maco pa lahko uporabljate tudi pred vadbo, saj bo to povečalo vašo vzdržljivost, zato bo trening precej boljši.

Najboljša živila proti notranjim zajedavcem

Karmen Jordan
-
0
Najboljša živila proti notranjim zajedavcem

Nekateri ljudje se spopadajo s ponavljajočimi se težavami, povezanimi s paraziti oziroma notranjimi zajedavci. Ti se običajno naselijo v črevesju in povzročajo celo vrsto neprijetnih simptomov. Pogosto se izkaže, da je eden izmed najpomembnejših ukrepov za preprečevanje pretirane razmnožitve nepovabljenih gostov v našem telesu sprememba prehrane. Pomembno je predvsem, da redno vključujete živila, ki so znana po odlični zaščiti pred notranjimi zajedavci …

Preverite tudi: Paraziti: Očitni in manj očitni znaki notranjih zajedavcev

Črevesje in notranji paraziti

Česen

Skorajda ni zdravstvene težave, ki je česen ni bi zmogel vsaj omiliti. Odličen je na primer v boju z bakterijami, glivicami in virusi, pomaga pa tudi pri večjih notranjih zajedavcih. Redno uživanje česna, najbolje svežega, ima torej pomembno vlogo pri zaščiti pred najrazličnejšimi paraziti, ki lahko ogrozijo vaše zdravje. Česen pa ni učinkovit samo v obliki preventive, ampak vam lahko pomaga tudi takrat, ko so se notranji zajedavci že razmnožili.

Fermentirana živila

Kaj imajo skupnega kislo zelje, kombuča, vodni kefir, kisla repa ipd.? Prav ste uganili, vse to so fermentirana živila, ki vsebujejo veliko probiotikov – koristnih bakterij, ki so nujne za zdravo in uravnoteženo črevesno floro. Eden izmed razlogov, zakaj je uživanje tovrstnih živil tako pomembno, je tudi dejstvo, da igrajo nepogrešljivo vlogo pri ohranjanju močnega imunskega sistema. To pa med drugim pomeni, da se bo telo precej lažje znebilo morebitnih parazitov.

Preberite tudi: Kateri so najbolj priljubljeni probiotični napitki

Feferoni

Večina notranjih zajedavcev ne sodi med največje ljubitelje pikantne hrane. Če se jih želite znebiti, je tako priporočljivo, da pogosteje posežete po feferonih ali po čiliju v prahu. Podoben učinek imata tudi kajenski in klasični črni poper.

Ananas

V ananasu je mogoče najti večje količine izjemno pomembnega proteolitičnega encima, imenovanega bromelain. Ta ne pomaga samo pri boljši prebavi, ampak lahko pripomore tudi k uničevanju notranjih zajedavcev, kot so na primer gliste.

Kokos

Tudi kokosovo olje je znano po tem, da lahko pomaga v boju s številnimi škodljivimi mikroorganizmi (bakterije, glivice itn.). Izkazalo pa se je, da je kokos tudi odlično živilo za tiste, ki se spopadate z notranjimi paraziti. S tem je mišljen kokos v vseh oblikah, vključno s kokosovim oljem.

Čebula

Še eno odlično živilo vse, ki se želite znebiti parazitov oziroma zmanjšati nevarnost, da bi se ti ponovno razmnožili v vašem telesu, pa je čebula. Tudi v tem primeru je, podobno kot pri česnu, še posebej priporočljivo, da poskušate čim pogosteje uživati surovo, torej toplotno neobdelano čebulo.

Marinka Štern iz Reke ljubezni: Človek jo preprosto mora imeti rad

Bodi Eko
-
0
Marinka Štern iz Reke ljubezni: Človek jo preprosto mora imeti rad

Človek jo preprosto mora imeti rad. Pod na videz krhko zunanjostjo, milino in nežnostjo se skriva pravi vulkan energije, ki ga je v skoraj 50 letih na odrih, filmu, radiu in televiziji razdala občinstvu. Ustvarila je številne predstave, vsej Sloveniji pa se je 71-letna igralka Marinka Štern nazadnje priljubila z vlogo simpatične Tereze v nanizanki Reka ljubezni.

Ta izjemna ženska nam je odprla svojo dušo in srce. Razkrila je, kako se je kot drobna deklica z Jezerskega podala na pot po gledališčih doma in po svetu, koga ljubi, po čem hrepeni in kje najde svoj mir.

Marinka Štern, Tereza, Reka Ljubezni

S planinami in neokrnjeno naravo obdana majhna vas Jezersko bo vedno imela prav posebno mesto v Marinkinem srcu. »Ne glede na to, da že desetletja živim v Ljubljani, Jezersko še vedno štejem za svoj dom. Le tam si lahko popolnoma oddahnem po vsem, kar mi prinaša življenje,« svojo pripoved začne igralka, ki nikoli ne bo pozabila brezskrbnih otroških dni, ko je imela popolno svobodo, ko sta starša delala v Gozdnem gospodarstvu. Večina vaščanov je bila zaposlena tam, saj drugega ni bilo.

Medtem ko sta bila starša v službi, so jo po končani šoli čuvali stari starši in ji dajali nekaj ur popolne svobode, ki jo je izkoristila za raziskovanje okolice doma in narave. Za svoja odkrivanja je imela proste roke, zabičali so ji le, naj se izogiba ceste, po kateri so vozili les in je bila nevarna. Vse drugo pa je bilo v domeni njene bujne otroške domišljije.

»Kamorkoli sem se ozrla, me je obkrožala narava. Stari oče mi je izdelal gugalnico in čisto svojo hišo iz lesa, v kateri se je razbohotil moj otroški domišljijski svet. Do osmega leta sem odraščala kot edinka, na neki način zavita v vato. Nato pa je prišel brat in stvari so se malo spremenile,« se spominja in dodaja, da je bila precej prestrašen otrok, obenem pa tudi svojeglav in trmoglav.

Le stežka je ubogala, sploh če se ji kaj ni zdelo prav. Njeno brezskrbno odraščanje na vasi je trajalo vse do enajstega leta, ko na Jezerskem ni bilo kompletne osemletke in so jo poslali k tetama v Kamnik in Domžale, da jo je končala in razprla krila za naprej. Takrat se ji še sanjalo ni, da bosta teti pomembno zaznamovali njeno poznejšo poklicno pot …

Več si preberite v novembrski reviji Bodi eko >>

revija Bodi eko - november 2018

Za krvne žile je lahko problematičen že en sam energijski napitek

Karmen Jordan
-
0
Za krvne žile je lahko problematičen že en sam energijski napitek

Obstajajo številne raziskave, povezane s problematičnostjo rednega uživanja energijskih napitkov. Tako se večina ljudi zaveda nevarnosti, povezanih s to navado. Vendar pa se vam po drugi strani morda ne zdi problematično, da si energijski napitek privoščite občasno, ko imate občutek, da ga zares potrebujejo. A izsledki houstonskih znanstvenikov, ki so pred kratkim izvedli zanimiv eksperiment, kažejo drugačno sliko. Problematičen naj bi bil že en sam energijski napitek, predvsem za naše žile …

Energijske pijače in vpliv na ožilje

Negativen vpliv kljub dejstvu, da so v raziskavi sodelovali mladi in zdravi nekadilci

Pretekle raziskave vpliva energijskih napitkov na organizem so pogosto razkrile, da so ti povezani s povečano verjetnostjo za težave s srcem, jetri, živčnim sistemom in želodcem. Pogosto je bila dokazana tudi povezava med pogostim pitjem energijskih napitkov in tanjšanjem zobne sklenine. Verjetno ste slišali tudi za opozorila, da so energijski napitki še posebej nevarni, če jih mešate z alkoholnimi pijačami. V tem primeru namreč dobite občutek povečane budnosti, vendar opitost s tem seveda še ne izgine. Tako obstaja precej večja možnost za nevarna dejanja. Vsem omenjenim težavam pa bo očitno treba prišteti še eno – vpliv, ki ga ima že en sam energijski napitek na krvne žile. V eksperimentu, ki smo ga omenili, je sicer sodelovalo 44 študentov in študentk, starih med 20 in 30 let, nihče izmed njih ni bil kadilec. Raziskovalci so najprej preverili stanje endotelija – notranje plasti žilnih sten. Sodelujoči so nato popili energijski napitek, po 90 minutah pa so raziskovalci izvedli še eno testiranje endotelija.

Energijski napitek povzroči takojšnje zoženje krvnih žil

Izvedene meritve dilatacije arterijskih žil, pri katerih so si raziskovalci pomagali z ultrazvokom, so pokazale, da je bila razširjenost žil pred začetkom eksperimenta v povprečju nekaj več kot 5-odstotna. Po 90 minutah od zaužitja energijskega napitka pa je padla na zgolj 2,8 odstotka, kar priča o akutni okvari delovanja krvnih žil. Dilatacija oziroma razširjenost je zelo pomemben pokazatelj stanja žilnega sistema. Večja razširjenost pomeni lažji oziroma boljši pretok krvi in olajša delo srcu. Z večjo razširjenostjo žil pa se seveda znižuje tudi krvni tlak. Raziskovalci, ki so izvedli eksperiment, sicer menijo, da naj bi bil takojšnji vpliv energijskih napitkov na endotelij povezan s kombiniranim učinkom različnih sestavin, med drugim kofeina, tavrina, sladkorja in zeliščnih stimulansov.

Protibolečinsko mazilo iz arnike in kokosovega olja

Karmen Jordan
-
0
Protibolečinsko mazilo iz arnike in kokosovega olja

Arnika (Arnica montana) je gorska rastlina, ki je znana predvsem po svojih protivnetnih in protibolečinskih lastnostih. Tovrstna uporaba rastline je v naravnem zdravilstvu prisotna že več stoletij. Poleg tega deluje arnika tudi protimikrobno in pomaga pri pospeševanju prekrvavitve, zato med drugim poskrbi, da morebitne modrice na koži izginejo precej hitreje, kot bi sicer. Tudi kokosovo olje učinkuje protimikrobno, hkrati pa je odlična osnova za izdelovanje naravnih mazil. Če združite obe sestavini, torej arniko in kokosovo olje, dobite izjemno učinkovito mazilo, ki pomaga pri blaženju bolečin v različnih delih telesa …

Kdaj je mazilo še posebej učinkovito?

Mazilo z dodatkom arnike se pogosto priporoča za ublažitev bolečin in napetosti v spodnjem, ledvenem predelu hrbta. Tovrstne bolečine so danes zelo pogoste zaradi nepravilne drže med sedenjem, uporabe neustreznega stola ali pa preprosto zaradi dolgotrajnega sedenja brez odmorov. Mazilo iz arnike je zelo učinkovito tudi po napornejši športni aktivnosti, saj lahko z njim uspešno pomirite bolečine v mišicah. Nekateri pa si z njim pomagajo tudi pri artritisu, torej pri kroničnih bolečinah v sklepih. Kot že omenjeno, lahko s pomočjo arnike poskrbite tudi za hitrejšo odpravo modric.

Navodila za izdelavo mazila

Za začetek potrebujete 450 gramov kokosovega olja in 150 gramov posušenih cvetov arnike. Količine lahko po želji ustrezno povečate ali zmanjšate, odvisno od tega, koliko mazila potrebujete naenkrat. Če nimate suhih cvetov, lahko uporabite tudi olje arnike.

Cvetove zdrobite na čim manjše koščke, pri čemer si lahko pomagate tudi s kuhinjskim mešalnikom. Nato v posodici nad vodno paro stopite kokosovo olje. Ko je v tekoči obliki, mu primešajte zdrobljene cvetove. Znižajte temperaturo na najnižjo možno. Priporočljivo je, da mešanico zdaj segrevate še nadaljnjih 12 ur, lahko pa tudi do 24 ur. Cilje je, da se v olje izloči čim več zdravilnih učinkovin iz arnike. Mešanico na koncu precedite. To morate storiti, dokler je še vroča oziroma topla, zato bodite previdni.

Nato preprosto počakajte, da se kokosovo olje ponovno strdi. Po želji lahko še pred začetkom strjevanja kokosovemu olju primešate eterična olja po izbiri.

Namig za še večjo učinkovitost mazila

Pred začetkom segrevanja lahko mešanici kokosovega olja in suhih cvetov arnike dodate približno 3–5 žličk kajenskega popra. Gre namreč začimbo, ki vsebuje izjemno močno protivnetno snov, imenovano kapsaicin. Kajenski poper tako preprečuje otekanje sklepov, zavira bolečino in pomaga pri spodbujajo prekrvavitve, zato bo mazilo v tem primeru še učinkovitejše. To velja še posebej v primeru, da želite mazilo iz arnike uporabiti za blaženje simptomov revmatoidnega artritisa.

Preberite tudi: Arnika zdravi poškodbe in rane po operacijah

7 korakov do svojih sadik

Damjana Benec, univ. dipl. inž. agr.
-
0
7 korakov do svojih sadik

Večkrat mi kdo omeni, da bi si rad vzgojil lastne sadike pa zaradi strahu pred neuspehom s tem niti ne začne. Vzgoja sadik je precej enostavna. Velja pa nekaj osnovnih napotkov, ki se jih je dobro vsaj približno držati. Brez tega, da začnete in si tudi dovolite kakšno napako oziroma doživite tudi kakšen neuspeh, sadik ne bo. Tudi vzgoja sadik zahteva nekaj znanja in tudi izkušenj in preverjanj, kaj in kako nam ustreza glede na možnosti, ki jih imamo, in na okolje, v katerem živimo.

Vzgoja sadik

Pri katerih vrtninah je priporočljivo vzgajati sadike in pri katerih je povsem v redu setev na prosto? 

Vseh semen ni treba sejati v lončke in vzgajati sadike. Nekatera semena preprosto posejemo po gredici na prosto, ko je dovolj toplo. Za nekatere vrtnine pa bi bili preprosto prepozni, če bi v maju sejali na prosto. Na primer, pri paradižniku potrebujemo štiri ali pet mesecev, da iz semena pridemo do plodov. Zato so paradižniki ena izmed vrtnin, katerih sadike vzgajamo že v notranjih prostorih.

Korenovke in vsa zelenjava s koreni ali gomolji tudi ne prenaša dobro presaditve, zato na primer rdečo peso, ko je dovolj toplo, sejemo na gredico. Tu so še skupina hitro rastočih vrtnin in tudi vrtnine, ki imajo kratko rastno dobo, tudi teh ni treba predčasno sejati v lončke, saj imajo dovolj časa za rast, ko je zunaj dovolj toplo. To so na primer redkvice in večina sort solat. Vrtnine, pri katerih pa kupimo ali si sami vzgojimo sadike, so v večini predelov Slovenije brokoli, zelje, cvetača, jajčevci, okra, paradižniki, paprike.

Optimalen čas za setev za vzgojo sadik je marec. Takrat je že dovolj svetlo in sadike bodo dovolj velike za pravočasno presajanje na prosto.

Poglejmo si še nekaj osnovnih napotkov za vzgojo sadik

1. Priprava semena

V začetku sezone začnemo s pripravo sadik paprik, paradižnikov, feferonov, jajčevcev. Ne glede na to, ali so semena pridelana na ekološki ali konvencionalni način, je priporočljivo semena pred setvijo namakati. Namakamo z namenom, da se seme navlaži, saj ima v tem »čakajočem« stanju zelo majhno vsebnost vode, kar mu ne omogoča kalitve. Za boljši vznik paprik tako semena čez noč namakamo v povsem navadni pitni vodi, lahko pa tudi v različnih zeliščnih kopelih. Za boljšo rast korenin pri paradižniku lahko semena paradižnika namakamo v baldrijanovi kopeli. Baldrijanovo kopel pripravimo preprosto tako, da skuhamo baldrijanov čaj in v ohlajen čaj za nekaj ur namakamo semena.

Vzgoja sadik

2. Priprava lončkov

Sejemo lahko v setvene platoje, šotne lončke, odslužene jogurtove lončke. Toda tudi sama priprava lončkov je precej pomemben korak, na katerega kaj radi pozabimo. Sejemo namreč izključno v čiste lončke. Torej je treba plastične lončke ter lončke iz terakote, keramike, ki smo jih uporabili lani, temeljito umiti z vročo vodo. Še boljše je, če jih damo v lijak ali korito in jih v vroči vodi kratko namočimo ter mehanično očistimo umazanijo. Umazani lončki so namreč lahko vir škodljivcev ali bolezni, ki so se ohranili od prejšnjega leta. Vse skupaj si bomo tudi olajšali, če bodo imeli lončki drenažno odprtino (torej, dno ima luknjice in ni polno), skozi katero bo lahko odtekala odvečna voda.

Pri pripravi lončka za setev na drenažne luknjice postavimo koščke opeke ali nasujemo kamenčke tako, da lahko voda še vedno izteka, ne usiplje pa se nam zemlja. Uporabimo lahko tudi zemlja z vrta, najrahlejša bo tista, ki jo poberemo s krtine. Vrtni zemlji primešamo tudi kremenčev pesek v razmerju 3 : 1, da postane ta rahlejša. Prst za seme mora biti namreč zračna in rahla, ker seme potrebuje kisik, da lahko vzklije. Vrtno zemljo lahko zmešamo tudi s kupljeno. Za vzgojo sadik kupimo samo namensko zemljo za zelenjavo oz. za vzgojo sadik. Zemlja za balkonske rože ni primerna za vzgojo sadik zelenjave.

Pred setvijo nasujemo zemljo do enega prsta pod robom lončka in rahlo potlačimo. Zalijemo s pršenjem in pred sajenjem počakamo, da odvečna voda odteče.

3. Setev

Končno smo pri setvi. Pri setvi na vrtu ali zdaj v lončke imejmo pred očmi pravilo: manjše ko je seme, plitvejše ga sejemo. Večja semena enakomerno posamično porazdelimo, manjša pa enakomerno posujemo po površini. Večja semena (kumare, jajčevec, paradižnik, paprika, čili, andska jagoda) lahko sejemo neposredno v lončke, po 2–3 semena skupaj. Pri pregosti setvi namreč tvegamo pojav bolezni padavice sadik. Kasneje pustimo v lončku samo eno rastlino. Semen, ki kalijo na svetlobi (skoraj vse začimbnice z zeleno vred), ne prekrijemo, ampak jih samo pritisnemo ob zemljo. Ostala semena, tista, ki kalijo v temi, obvezno prekrijemo s plastjo zemlje.

Seme pokrijemo s substratom (razen semen, ki za kalitev potrebujejo svetlobo, npr. bazilika), koliko substrata nasujemo na seme, pa je odvisno od debeline semena. Debelejše ko je seme, globlje ga sejemo. Ker pa smo zdaj pri setvi majhnih semen (paprik, paradižnikov …), je globina setve 1 cm do 1,5 cm pod zemljo.

Po setvi seme rahlo potisnemo ob zemljo in tudi zgornjo plast rahlo potlačimo, kjer je to potrebno. Po končani setvi lonček s semenom dobro zalijemo, tako da je zemlja dobro navlažena, ne pa mokra. V presuhi zemlji seme ne bo zraslo, v preveč namočeni tudi ne, če ne že seme, bodo kasneje zgnili sejančki. Posodo oz. lončke postavimo na mesto, kjer bomo lahko zagotavljali enakomerno temperaturo. Posodo oz. lončke pokrijemo s pokrovom, steklom, naluknjano plastično vrečko, s tem ohranjamo vlago in toploto.

Večini mladim sejančkom ustreza temperatura od 14 do 16 oC. Paradižnik, paprika, jajčevci in druge toploljubne vrtnine pa bodo potrebovale višje temperature za kalitev, nekje med 20 in 23 oC. Okolica kalečega semena mora biti vedno optimalno vlažna. Preveč vlage spodbuja nastanek glivičnih obolenj, kot je npr. padavica sadik. Zemlja se ne sme izsušiti, zato redno škropimo z mlačno vodo.

Kako vzgojiti svoje sadike

4. Čakanje

Po setvi smo vsi neučakani in iz dneva v dan čakamo, kdaj bo kaj pokukalo s površine zemlje. Žal veliko ljudi pozablja, da ima vsako seme različen čas kalitve. To je okvirni čas, za paradižnike je to npr. 8 do 15 dni. Za peteršilj je čas kalitve 21 do 28 dni. Ta čas je različen med vrstami, lahko pa tudi med sortami. Ta čas se lahko podaljša, če imamo lončke s semeni v premrzlem prostoru, jih ne zalijemo ipd. Bodimo potrpežljivi in skrbni, ne jezimo se, ampak počakamo.

5. Oskrba

Ko se pojavijo prvi klični listi, odstranimo material, s katerim smo posode prekrili, da bodo rastoče rastlinice imele dovolj svetlobe in da lahko zrak kroži. Kroženje zraka je zelo pomembno tudi kot ukrep za preprečevanje bolezni padavice sadik. Ta sicer ogroža predvsem sadike rdeče pese, zelene, solate, graha in paradižnika, toda ni izključena tudi pri sadikah paprike. Bolezen lahko napade sejančke oziroma je nevarna le, kjer rastejo sejančki preveč na gosto ali kjer je prostor s posajenimi sejančki preslabo zračen. Padavico sadik preprečujemo z redko setvijo v dobra strukturna tla in ne preobilnim zalivanjem. Če pa pride do okužbe, je treba propadle sejančke sproti odstranjevati. Lončke oz. posode imamo na svetli okenski polici, ki ni izpostavljena žgočemu soncu. Vsak dan jih obrnemo za 180 stopinj, zato da bodo rastline enakomerno osvetljene. Lončki ne smejo biti na kamnu oz. na hladni površini, ker se lahko korenine »prehladijo«. Voda za zalivanje mora biti postana, sobne temperature, lahko malo mlačna, še najboljša je deževnica. Po vzklitju sejančkom ustreza hladnejši prostor (do 20 oC).

Sadike za vrt

6. Presajanje 

Večino mladih rastlinic pa je treba pred presajanjem na prosto še enkrat presaditi (pikiranje), da bomo imeli dovolj prostora in hranil za rast. Presadimo jih v druge posode oziroma setvene platoje, ko imajo razvita eden ali dva prava lista. Pri presajanju pazimo, da jih ne poškodujemo.

Ko jih prestavimo v drugo posodo, substrat okrog sadike nežno potlačimo, da omogočimo boljši stik korenin s substratom. Ko sadiko presadimo, popršimo s postano vodo. Največkrat nam rastline propadejo ob presajanju. Vzrok temu gre iskati predvsem v prehitrem ali prepoznem presajanju ter sami poškodbi, ki je nastala pri tem opravilu. Če sadike presadimo prehitro, te še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema. Zaradi tega lahko sadike kmalu po presajanju propadejo. Če pa s presajanjem čakamo, nam lahko mlade rastline propadejo, ker nimajo na voljo več dovolj hranil. Prav tako pa sadike lahko pri presajanju poškodujemo, saj so mlade rastline nežne in močno občutljive. Za večina vrtnin velja pravilo, da lahko sadike presadimo takrat, ko imajo rastline poleg kličnih listo vrazvit vsaj en list do dva prava lista.

Presajamo lahko tudi kasneje, vendar velja, da se mlajše rastline prej prilagodijo na novo okolje.

Sajenje sadik na vrtu

7. Navajanje na zunanje razmere

Sadike smo do zdaj imeli v notranjih prostorih, kjer je manj temperaturnega nihanja, kjer smo imeli omejeno osvetlitev, nadzorovano količino vode, okolje brez vetrov … Sadike moramo pred dokončnim sajenjem na prosto ali dokončnim prestavljanjem na terase ali balkone navaditi na zunanje, »pestrejše« razmere. Navajanje imenujemo pravilneje utrjevanje sadik. To je obdobje v katerem sadike postopoma navajamo na razmere zunaj ter tako preprečujemo šok, ožige in lomljene sadik. Sadike rade propadejo tudi, ko jih iz notranjih prostorov prenesemo na prosto.

To se zgodi predvsem zaradi temperaturnega šoka, ki nastane zaradi hitrega padca oziroma dnevnega nihanja temperature.

V tem obdobju bomo sadike za nekaj časa postavili na prosto ob steno in jih potem prestavili nazaj v notranje prostore. Ta čas, ko bomo sadike zunaj, bomo vsak dan podaljševali. Dobro razvite in močne rastline postopoma presajamo na prosto. Kdaj bomo sadike presadili na prosto, je odvisno od vrste vrtnine. Tako bomo sadike paradižnika, jajčevca, kumar in podobnih toplotno zahtevnejših rastlin med zadnjimi presadili na prosto. Po presaditvi na prosto je sadike, še posebej tiste, ki jih bomo prve presajali, priporočljivo čez noč zaščititi pred mrzlim zrakom z agrokopreno.

Želimo vam uspešno vzgojo sadik!

Prvi koraki proti življenju brez plastike – vodnik za začetnike

Karmen Jordan
-
0
Prvi koraki proti življenju brez plastike – vodnik za začetnike

Obstajajo posamezniki in posameznice, ki so že zelo daleč na svoji poti zmanjševanja količine odpadkov, predvsem plastičnih. Vendar pa po drugi strani obstajajo tudi številni ljudje, ki ne vedo dobro, kako začeti. Katere spremembe so najbolj smiselne na začetku? Po mnenju mnogih se je najprej najbolj smiselno osredotočiti na naslednja tri področja: nakupovanje živil, izdelki za osebno higieno in prehranjevanje zunaj. Če se poskušamo za začetek na omenjenih področjih čim bolj izogibati plastiki, lahko s tem prispevamo pomemben delež k zaščiti okolja …

Živila brez embalaže

Nakupovanje prehranskih izdelkov

Za začetek si priskrbite dovolj vrečk iz blaga ali iz drugega materiala, ki je primeren za večkratno uporabo. Če imate nekaj osnovnih ročnih spretnosti, si lahko tovrstne vrečke sešijete kar sami, na primer iz odpadnega blaga, za vrečke, namenjene sadju in zelenjavi, pa lahko uporabite stare zavese. Pri sadju in zelenjavi se poskušajte seveda čim bolj izogibati predhodno pakiranim živilom.

Raziščite, kje v vaši okolici se določena živila prodajajo v obliki »rinfuze«, torej nepakirana. Za zdaj sicer večinoma obstaja predvsem možnost nakupa stročnic in oreščkov v tej obliki, vendar je mogoče pričakovati, da se bo tovrstna ponudba v prihodnje precej razširila. Tako je pametno, da v trgovino vzamete tudi nekaj očiščenih steklenih kozarcev ipd.

Opazili boste tudi, da se količina plastične embalaže običajno precej zmanjša, če se omejite na osnovna živila, iz katerih nato sami pripravljate kompleksnejše obroke. S tem pa seveda ne boste naredili nekaj dobrega samo za okolje, ampak tudi za svoje zdravje in denarnico.

Življenje brez plastike

Izdelki za osebno higieno

Drugo področje, kjer se velikokrat težko izognemo ogromni količini plastičnih odpadkov, je osebna nega. Ena od manjših, a zelo koristnih sprememb tu je na primer lahko ta, da zamenjate tekoče milo in šampone za tiste v trdi obliki.

Če imate malce časa in volje, se lahko lotite tudi domače izdelave, kar velja še posebej za pralne praške/tekoče detergente za perilo in za mehčalcev. Včasih tu zadostuje že ena sama sestavina. Namesto odstranjevalca ličil, kupljenega v trgovini, lahko uporabite kar olivno olje, namesto klasičnega balzama za lase uporabite jabolčni kis ali kokosovo olje ipd.

V Ljubljani obstaja na primer tudi brezembalažni avtomat Bert, na katerem lahko kupite šampon, tekoče milo, detergent za pomivanje posode, univerzalno čistilo in še nekaj drugih izdelkov, med drugim tudi bučno olje in različne vrste kisov.

Izdelki za osebno nego brez plastike

Prehranjevanje zunaj

Vedno imetje pri sebi manjši prigrizek, na primer banano, da vam ne bo treba posegati po prigrizkih iz avtomatov. Priskrbite si kakovostne posodice, v katere boste lahko spakirali večje obroke in se tako izognili plastiki za enkratno uporabo. Priporočljivo je, da si kupite tudi set jedilnega pribora »za na pot«. Poleg tega pa imejte vedno s seboj tudi steklenico za vodo, če ste pivci kave, pa še termo lonček.

Povečajte tvorbo kolagena: 3 maske za obraz s kivijem

Karmen Jordan
-
2
Povečajte tvorbo kolagena: 3 maske za obraz s kivijem

Kivi je sadež, ki vsebuje nadpovprečne količine vitamina C. Vsebuje ga celo več kot limone. Omenjeni vitamin pa je med drugim nujen za tvorbo kolagena, ki poskrbi, da je naša koža napeta in elastična.

Z domačimi maskami za obraz, izdelanimi iz kivija, lahko tako dosežete, da bo vaša koža bolj mladostna. To je povezano tudi z dejstvom, da je vitamin C močan antioksidant, ki pomaga pri upočasnjevanju procesa staranja, kar pomeni tudi, da zmanjšuje nevarnost za prezgodnje gubice. Poleg tega učinkuje kivi tudi protivnetno. Tako bo pomiril kožo ter pomagal pri preprečevanju aken, izpuščajev ipd. V nadaljevanju boste našli nekaj idej za izdelavo mask za kožo, ki vključujejo kivi. Gre za zelo preproste recepte, ki jih lahko pripravite izredno hitro, zato se jih vsekakor splača preizkusiti!

Maska s kivijem in banano

Ta maska je še posebej primerna za tiste, ki si želite mehkejše kože brez očitnih nepravilnosti. Zanjo boste potrebovali 1 kivi in polovico banane. Priporočamo, da uporabite čim bolj zrelo banano. Sadeža najprej olupite, nato pa z vilicami pretlačite polovico banane in kivi. Po potrebi lahko dodate še malce vode ali pa mandljevega/kokosovega mleka. Masko nato nanesite na očiščeno kožo na obrazu. Počakajte 20–30 minut, preden jo izperete.

Maska za obraz iz kivija

Maska s kivijem in aloe vero

Mešanica aloe vere in kivija deluje na koži izjemno osvežilno. Obe sestavini sta znani po protivnetnih učinkih, zato bo maska poskrbela tudi za hitro pomiritev razdražene kože. Seveda pa je zagotovljeno tudi izdatno vlaženje kože. Masko pripravite tako, da zmešate 1 olupljen in pretlačen kivi ter 1 žlico gela aloe vere. Če imate rastlino doma, lahko gel kar sami iztisnete iz mesnatih listov. Sicer pa pazite, da boste kupili 100-odstotni gel brez primesi. Ko ste očistili obraz, masko enakomerno razporedite po koži. Uporabite pa jo lahko tudi za predel vratu. Izperite jo po približno 15–20 minutah.

Kivijeva maska z olivnim oljem

Pretlačite kivi in mu nato dodajte 1 žlico olivnega olja. Dobro premešajte. Očistite obraz in nanesite masko. Nežno zmasirajte obraz s počasnimi krožnimi gibi. Masaža naj traja približno 5 minut. Nato pa pustite masko učinkovati še nadaljnjih 20–30 minut. Kivijeva maska z dodatkom olivnega olja, ki ga lahko po želji nadomestite tudi s pretlačenim avokadom, je odlična za tiste z zelo suho kožo brez pravega sijaja. Še posebej jo priporočamo v zimskem času. Obe sestavini pa pomagata tudi pri upočasnjevanju procesa staranja vaše kože.

Pri vseh maskah velja, da lahko morebitne neporabljene ostanke shranjujete v hladilniku, vendar jih morate nato porabiti v nekaj dneh.

Preberite tudi: Kivi – odličen vir vitamina C, ki ublaži celo simptome astme

1...512513514...1.124Stran 513 od 1.124