0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaKaki - zdrav zlati sadež za jesenske dni

Kaki – zdrav zlati sadež za jesenske dni

MORDA VAS ZANIMA

Kaki je sadež jeseni in nekoč hrana bogov. Je vitaminska bomba, tako bogata z vitamini, minerali, antioksidanti, da jo vsekakor moramo uvrstiti na jedilnik naše jesenske prehrane. Številne zdravilne lastnosti sestavin, ki jih vsebuje, ugodno vplivajo na naše zdravje in s tem izboljšajo tudi naše počutje. Je vsestransko uporaben tako v naravni kozmetiki in v kulinariki, zato si ga moramo vsekakor privoščiti!

- Oglas -

V začetku meseca novembra nastopi čas za obiranje kakija. V Strunjanu v tem času, sedaj že kar tradicionalno, pripravijo praznik posvečen kakiju. Obiskovalci si lahko na nekajdnevni prireditvi ogledajo in poskusijo različne sorte, na pokušino pa so tudi marmelade in sladice pripravljene iz tega res okusnega sadeža. Vrstijo se razna predavanja in delavnice, tudi glasbenih dogodkov ob večernih urah ne manjka.

Zadnja leta gojenje kakija ni več omejeno samo na Slovensko primorje, Goriško in Vipavsko. Vedno več se ga zasaja tudi po preostalih delih Slovenije.

Kakiji

Iz kje prihaja kaki?

Kakijeva domovina je pravzaprav Vzhodna Azija, saj izvira iz gora centralne Kitajske, od koder se je razširil na Japonsko, Korejo, Ameriko in še daleč naprej. Na Kitajskem ga gojijo že več kot 1000 let in so tako razvili več kot 2000 sort. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870 in od tedaj ga pridelujejo povečini v sredozemskih državah. V naše Primorje so kaki prinesli v letih pred prvo svetovno vojno. Največ ga pridelajo v Strunjanski dolini, kjer vsako leto v začetku novembra priredijo Praznik kakijev.

- Oglas -

Pametno drevo

Kaki raste predvsem v krajih, kjer so doma breskve in vinska trta. Raste tudi na Štajerskem, kjer so gorice z vinsko trto. Njegovo botanično ime (Diospyros kaki) v stari grščini pomeni hrana za bogove.

Kaki raste na drevesu, ki v višino doseže v povprečju od 3 do 15 metrov. Prijajo mu zmerne zime, blaga poletja in zavetne lege, vendar prenese tudi zelo nizke temperature (pod –18 °C), če ne trajajo predolgo. Za rast potrebuje veliko vode, zacveti pa pozno pomladi, proti koncu maja oziroma v začetku junija, in cvetenje traja 14–20 dni. Cvetovi so zelo privlačni za čebele, pozneje pa se iz njih razvijejo majhni plodovi, ki jih drevo, če jih je preveč, samo odvrže. Ohrani jih le toliko, kot ima zanje na razpolago hrane. Veje ima precej krhke, zaradi česar moramo biti pri obiranju zelo previdni.

Naravi prijazna pridelava kakija

Drevesa kakijev so odporna na škodljivce in jih ni treba škropiti s kemičnimi pripravki. Prav zaradi tega so ti sadeži še toliko bolj priporočljivi in bolj zdravi. Za zorenje kaki potrebuje dolgo in toplo jesen. Plodovi se obarvajo od oranžno rumene do oranžno rdeče barve, so gladki in imajo obliko paradižnika ali jabolka. Nekateri imajo v sredini semena, podobna mandljevim pečkam. Nezreli plodovi so trpkega okusa, skoraj težko užitni. Zmehčajo in obarvajo se v bližini jabolk, zrele plodove pa lahko nekaj časa hranimo v hladilniku.

Kakijevo sočno meso je zakladnica sestavin, koristnih za naše zdravje. Sezona kakijev je razmeroma zelo kratka, pa vendar dovolj dolga, da si lahko z njim vitaminsko obogatimo naš poznojesenski (vsakdanji) jedilnik.

- Oglas -
Kakijeva marmelada

Kaki je pravi zaklad vitaminov in mineralov

Naredili so primerjavo glede vsebnosti vitamina C in A glede na naš univerzalen sadež – jabolko. Raziskave kažejo, da vsebuje 5-krat več vitamina C kot jabolko ter tretjino manj kot limone in pomaranče. Kaki vsebuje pa kar 30-krat več vitamina A kot jabolko, kar je le malo manj kot marelice, ki so res bogate z njim. Vitamin A ugodno vpliva na oči, tkiva, kosti, dlesni, kožo in še marsikaj. Vsebnost tega vitamina v sadežu je tako visoka, da že z dvema sadežema pokrijemo dnevno potrebo po tem vitaminu.

Vsebuje tudi kompleks vitamina B (B1 – ki pretvarja krvni sladkor v energijo, B2 – pobudnik za normalno delovanje presnove, B6 – med drugim tudi krepi obrambni sistem). Poleg vitaminov vsebuje kaki še minerale, kot so železo, kalcij, fosfor, krom, baker, jod, selen in še druge rudnine. Prav tako tudi antioksidante, predvsem galokatekine in ketekine, ki preprečujejo vnetja in infekcije, ter veliko vlaknin, ki ugodno vplivajo na prebavo, in izredno malo maščob in beljakovin.

Okrogli plodovi, ki so v zrelem stanju oranžni do rdečkasti, so lahko prebavljivi in zelo hranljivi. Po energijski vrednosti ga lahko primerjamo z bananami. Vsebujejo veliko sladkorjev, vitamine A, C, B1 in B2, ter minerale kalij, fosfor, magnezij, kalcij in železo. Imajo tudi zdravilno vrednost, saj pomagajo pri zaprtju in hemoroidih.

Kaki za lepšo polt in proti celulitu

Ali ste vedeli, da je kaki v ta namen uporabljala že boginja ljubezni in lepote Afrodita? Uporabljala ga je za lepši ten in bolj mehko kožo. Iz njegove vsebine si lahko pripravite masko v kombinaciji z žlico skute in medu, kar koristi suhi in občutljivi koži. Ta pripravek je ugoden tudi za nego vratu in dekolteja.

V kombinaciji z grobo mleto kavo deluje kot piling, ki ga nanesemo na s celulitom prizadete dele telesa. Priporoča se uporaba 3-krat tedensko kar 3 mesece, vidne izboljšave pa se kmalu opazijo.
Kaki pa je lahko tudi sladica. Zreli plodovi vsebujejo 12–18 % sladkorjev (največ je glukoze, fruktoze, arabinoze, zelo malo je saharoze). Čemu je lahko sladica? Če čutimo potrebo po sladkem, se nam po zaužitju kakija zelo hitro povrne energija. Osebe s sladkorno boleznijo pa morajo biti pri odmerkih zelo previdne, saj je po energijski vrednosti primerljiv z mandarinami, grozdjem in celo bananami.

Pestra uporaba kakija v kulinariki

Uporaba kakija za pripravo dobrot je zelo pestra in raznolika. Plodovi so uporabni za marmelado, pripravo kakijevega vina, kisa, žganja, raznih krem ter peciva. Razrezanega na rezine lahko posušimo in ga uporabljamo kot suho sadje za uživanje v hladnih, zimskih večerih.

vložen kaki

Zdravilne lastnosti kakija

  • ureja prebavo, pozitivno vpliva na črevesje in hemoroide,
  • okrepi delovanje pljuč in srca,
  • učinkuje antimutagensko in antikarcinogensko,
  • znižuje količino holesterola, čisti ledvice in jetra,
  • povečuje obrambni sistem organizma,
  • deluje proti utrujenosti,
  • povečuje odpornost proti stresu.

Recept: Kakijeva krema

  • 1 kaki (lahko tudi dva)
  • sok polovice limone
  • 2 žlici jogurta
  • malo javorjevega sirupa

Kaki očistimo, razrežemo in stresemo v električni mešalnik. Dodamo sok limone, žlici jogurta in zmešamo v gladko kremo. Če imamo radi bolj sladko, si lahko privoščimo malo javorjevega sirupa. Gladko kremo nalijemo v ohlajene kozarce.

Drevo kakija na našem vrtu

Drevo z razprostrto krošnjo, katero so zanesli v Evropo iz Japonske in Kitajske, lahko zraste tudi do 10 metrov visoko. Veliki, svetleči, temnozeleni listi podolgovate oblike, so lep okras preko pomladi in poletja. Zgornja stran listov je usnjata in gladka, spodnja pa rjava in svilnata. V jeseni, ko postanejo rumeni, oranžni, škrlatni in rdeči, je drevo čudovito. Kaki v maju in juniju zacveti. Majhne rumenkasto bele cvetove, sestavljene iz štirih venčnih listov, ščitijo štirje veliki čašni listi. Cvetovi izraščajo iz listnih pazduh na enoletnem lesu, običajno jih je ena do pet na vejo. Ko se cvetovi odpirajo, so tudi že vidni nastavki plodov. Cvet je odprt le nekaj dni, nato se venčni listi posušijo in nudijo plodu neke vrste zaščito. Čez nekaj časa otrdijo in odpadejo. Oktobra krasijo gole veje zlati plodovi in ni čudno, da so kaki najprej, tudi pri nas, gojili kot okrasno rastlino.

Namenite mu sončno lego

Kaki (Diospyros kaki) uspeva na vseh tistih legah, kjer uspevata vinska trta in breskev. To so večji del dneva s soncem obsijane lege. Tla morajo biti bogata s humusom in dobro odcedna. Kaki slabo prenaša zastajanje vode in prevelike količine kalcija v tleh.

Oskrba med rastjo

Mlada drevesa v daljšem sušnem obdobju zalivamo, saj ne prenesejo suše. Dobro je, če tla zastremo z organsko zastirko, kot so slama, seno, listje. Tako bo manj nevarnosti za izsušitev – tla bodo bolje zadrževala vlago, pa tudi pleveli se ne bodo razraščali. Vsake tri mesece gnojimo z gnojilom, ki ne vsebuje veliko dušika. Pomembna sta predvsem fosfor in kalij ter mikroelementi.

Kaki prenese v obdobju mirovanja temperature do – 18 stopinj Celzija. Drevo v krajih, kjer je nevarnost hladnejših zim, zaščitimo pred zmrzaljo. Še posebej to velja za mlade rastline, ki so občutljivejše. Spomladanske pozebe za cvetove niso nevarne, saj zacveti dokaj pozno. So pa nevarne za mlade poganjke. Le ti pozebejo že, če se temperatura spusti samo nekaj stopinj pod ničlo.

Po cvetenju plodov ne redčimo, saj za to poskrbi drevo samo. Če za vse plodove ne zmore zagotoviti dovolj hrane, odvečne kmalu po cvetenju odvrže. V avgustu, ko plodovi dosežejo debelino 5 cm, se čiščenje ponovi.

Kaki je drevo, ki nima bolezni, zato ne potrebuje nobene zaščite. Zadnja leta se pojavljajo škodljivci japonski kapar, sredozemska muha in volnata uš, vendar tudi ti ne povzročajo takšne škode, da bi bilo potrebno in upravičeno uporabiti sredstva za zaščito.
Ker drevo začne brsteti šele v sredini maja, in cveti razmeroma pozno, šele v juniju, ga lahko sadimo tudi spomladi.

Pri mladem drevesu  pobiramo pridelek prvič po treh do petih letih.

Drevo kakija

Obrezovanje kakija

Drevo obrezujemo le v prvih letih, ko oblikujemo ogrodje. Najprimernejša gojitvena oblika pri ekstenzivni pridelavi je navadna piramidalna. Kasneje je dovolj, če odstranjujemo poškodovane, navzkrižno rastoče, pregoste ali nerodovitne veje. Če želimo ustvariti manjše drevo in oblikovati lepo krošnjo, poleti prikrajšamo veje voditeljice na tretjino rasti tistega leta. Obrezujemo spomladi, ko so brsti že napeti. Kaki ima zelo trhel les, zato pri obrezovanju ne stopamo na veje.

Pobiranje

Čas obiranja pri večini sort kakija nastopi v mesecu novembru. Viri navajajo, da plodovi prenesejo temperature do – 3°C. Naša izkušnja je malo drugačna. Eno leto so naše kakije ujele temperature malo pod ničlo. Plodovi, ki so bili bolj na udaru, so dobili črno kožico in na tistem mestu začeli kasneje med medenjem gniti. Zato sedaj skrbno spremljamo vremenske napovedi in plodove poberemo pred prvo slano.

Plodove obiramo tako, da odrežemo s škarjami pecelj čim bliže plodu. Ob obiranju je kožica rumena do oranžna, ko se plod umedi pa postane močno oranžna. Meso je rumenooranžno, pri nekaterih sortah tudi rjavkasto. Plod lahko ima več ali manj vlaken, ki so enakomerno razporejena po plodu, v mesu pa je lahko tudi več ali manj rjavih taninastih pik – oboje je odvisno od sorte. Plodovi lahko vsebujejo seme, ali pa so brez. So sorte, ki se lahko jedo še v trdem stanju, taki sta pogostejša sorta ‘Vanilija’ in redkejša ‘Čokolatino’ in sorte, pri katerih moramo počakati, da se umedijo in zmehčajo. Pri slednjih je najpogostejša in najstarejša sorta ‘Tipo’, obstajajo pa še ‘Hiratana’, ‘Fuji’, ‘Jiro’, ‘Hachiya’ in ostale.

Kakije po obiranju shranimo v nizke platoje in le v eno vrsto, da se ne poškodujejo in zmehčajo zaradi lastne teže. V kleti se bodo sadeži umedili po 14 dneh. Shranjeni v polivinilaste vrečke in na temperaturi okoli nič stopinj Celzija, se ohranijo tudi do dva meseca. Če želimo čas medenja skrajšati, plodove shranimo v kuhinji skupaj z zrelimi jabolki.

NAJNOVEJŠE