0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Vrt & Vrtnarjenje7 korakov do svojih sadik

7 korakov do svojih sadik

MORDA VAS ZANIMA

Večkrat mi kdo omeni, da bi si rad vzgojil lastne sadike pa zaradi strahu pred neuspehom s tem niti ne začne. Vzgoja sadik je precej enostavna. Velja pa nekaj osnovnih napotkov, ki se jih je dobro vsaj približno držati. Brez tega, da začnete in si tudi dovolite kakšno napako oziroma doživite tudi kakšen neuspeh, sadik ne bo. Tudi vzgoja sadik zahteva nekaj znanja in tudi izkušenj in preverjanj, kaj in kako nam ustreza glede na možnosti, ki jih imamo, in na okolje, v katerem živimo.

- Oglas -

Vzgoja sadik

Pri katerih vrtninah je priporočljivo vzgajati sadike in pri katerih je povsem v redu setev na prosto? 

Vseh semen ni treba sejati v lončke in vzgajati sadike. Nekatera semena preprosto posejemo po gredici na prosto, ko je dovolj toplo. Za nekatere vrtnine pa bi bili preprosto prepozni, če bi v maju sejali na prosto. Na primer, pri paradižniku potrebujemo štiri ali pet mesecev, da iz semena pridemo do plodov. Zato so paradižniki ena izmed vrtnin, katerih sadike vzgajamo že v notranjih prostorih.

Korenovke in vsa zelenjava s koreni ali gomolji tudi ne prenaša dobro presaditve, zato na primer rdečo peso, ko je dovolj toplo, sejemo na gredico. Tu so še skupina hitro rastočih vrtnin in tudi vrtnine, ki imajo kratko rastno dobo, tudi teh ni treba predčasno sejati v lončke, saj imajo dovolj časa za rast, ko je zunaj dovolj toplo. To so na primer redkvice in večina sort solat. Vrtnine, pri katerih pa kupimo ali si sami vzgojimo sadike, so v večini predelov Slovenije brokoli, zelje, cvetača, jajčevci, okra, paradižniki, paprike.

- Oglas -

Optimalen čas za setev za vzgojo sadik je marec. Takrat je že dovolj svetlo in sadike bodo dovolj velike za pravočasno presajanje na prosto.

Poglejmo si še nekaj osnovnih napotkov za vzgojo sadik

1. Priprava semena

V začetku sezone začnemo s pripravo sadik paprik, paradižnikov, feferonov, jajčevcev. Ne glede na to, ali so semena pridelana na ekološki ali konvencionalni način, je priporočljivo semena pred setvijo namakati. Namakamo z namenom, da se seme navlaži, saj ima v tem »čakajočem« stanju zelo majhno vsebnost vode, kar mu ne omogoča kalitve. Za boljši vznik paprik tako semena čez noč namakamo v povsem navadni pitni vodi, lahko pa tudi v različnih zeliščnih kopelih. Za boljšo rast korenin pri paradižniku lahko semena paradižnika namakamo v baldrijanovi kopeli. Baldrijanovo kopel pripravimo preprosto tako, da skuhamo baldrijanov čaj in v ohlajen čaj za nekaj ur namakamo semena.

Vzgoja sadik

2. Priprava lončkov

Sejemo lahko v setvene platoje, šotne lončke, odslužene jogurtove lončke. Toda tudi sama priprava lončkov je precej pomemben korak, na katerega kaj radi pozabimo. Sejemo namreč izključno v čiste lončke. Torej je treba plastične lončke ter lončke iz terakote, keramike, ki smo jih uporabili lani, temeljito umiti z vročo vodo. Še boljše je, če jih damo v lijak ali korito in jih v vroči vodi kratko namočimo ter mehanično očistimo umazanijo. Umazani lončki so namreč lahko vir škodljivcev ali bolezni, ki so se ohranili od prejšnjega leta. Vse skupaj si bomo tudi olajšali, če bodo imeli lončki drenažno odprtino (torej, dno ima luknjice in ni polno), skozi katero bo lahko odtekala odvečna voda.

- Oglas -

Pri pripravi lončka za setev na drenažne luknjice postavimo koščke opeke ali nasujemo kamenčke tako, da lahko voda še vedno izteka, ne usiplje pa se nam zemlja. Uporabimo lahko tudi zemlja z vrta, najrahlejša bo tista, ki jo poberemo s krtine. Vrtni zemlji primešamo tudi kremenčev pesek v razmerju 3 : 1, da postane ta rahlejša. Prst za seme mora biti namreč zračna in rahla, ker seme potrebuje kisik, da lahko vzklije. Vrtno zemljo lahko zmešamo tudi s kupljeno. Za vzgojo sadik kupimo samo namensko zemljo za zelenjavo oz. za vzgojo sadik. Zemlja za balkonske rože ni primerna za vzgojo sadik zelenjave.

Pred setvijo nasujemo zemljo do enega prsta pod robom lončka in rahlo potlačimo. Zalijemo s pršenjem in pred sajenjem počakamo, da odvečna voda odteče.

3. Setev

Končno smo pri setvi. Pri setvi na vrtu ali zdaj v lončke imejmo pred očmi pravilo: manjše ko je seme, plitvejše ga sejemo. Večja semena enakomerno posamično porazdelimo, manjša pa enakomerno posujemo po površini. Večja semena (kumare, jajčevec, paradižnik, paprika, čili, andska jagoda) lahko sejemo neposredno v lončke, po 2–3 semena skupaj. Pri pregosti setvi namreč tvegamo pojav bolezni padavice sadik. Kasneje pustimo v lončku samo eno rastlino. Semen, ki kalijo na svetlobi (skoraj vse začimbnice z zeleno vred), ne prekrijemo, ampak jih samo pritisnemo ob zemljo. Ostala semena, tista, ki kalijo v temi, obvezno prekrijemo s plastjo zemlje.

Seme pokrijemo s substratom (razen semen, ki za kalitev potrebujejo svetlobo, npr. bazilika), koliko substrata nasujemo na seme, pa je odvisno od debeline semena. Debelejše ko je seme, globlje ga sejemo. Ker pa smo zdaj pri setvi majhnih semen (paprik, paradižnikov …), je globina setve 1 cm do 1,5 cm pod zemljo.

Po setvi seme rahlo potisnemo ob zemljo in tudi zgornjo plast rahlo potlačimo, kjer je to potrebno. Po končani setvi lonček s semenom dobro zalijemo, tako da je zemlja dobro navlažena, ne pa mokra. V presuhi zemlji seme ne bo zraslo, v preveč namočeni tudi ne, če ne že seme, bodo kasneje zgnili sejančki. Posodo oz. lončke postavimo na mesto, kjer bomo lahko zagotavljali enakomerno temperaturo. Posodo oz. lončke pokrijemo s pokrovom, steklom, naluknjano plastično vrečko, s tem ohranjamo vlago in toploto.

Večini mladim sejančkom ustreza temperatura od 14 do 16 oC. Paradižnik, paprika, jajčevci in druge toploljubne vrtnine pa bodo potrebovale višje temperature za kalitev, nekje med 20 in 23 oC. Okolica kalečega semena mora biti vedno optimalno vlažna. Preveč vlage spodbuja nastanek glivičnih obolenj, kot je npr. padavica sadik. Zemlja se ne sme izsušiti, zato redno škropimo z mlačno vodo.

Kako vzgojiti svoje sadike

4. Čakanje

Po setvi smo vsi neučakani in iz dneva v dan čakamo, kdaj bo kaj pokukalo s površine zemlje. Žal veliko ljudi pozablja, da ima vsako seme različen čas kalitve. To je okvirni čas, za paradižnike je to npr. 8 do 15 dni. Za peteršilj je čas kalitve 21 do 28 dni. Ta čas je različen med vrstami, lahko pa tudi med sortami. Ta čas se lahko podaljša, če imamo lončke s semeni v premrzlem prostoru, jih ne zalijemo ipd. Bodimo potrpežljivi in skrbni, ne jezimo se, ampak počakamo.

5. Oskrba

Ko se pojavijo prvi klični listi, odstranimo material, s katerim smo posode prekrili, da bodo rastoče rastlinice imele dovolj svetlobe in da lahko zrak kroži. Kroženje zraka je zelo pomembno tudi kot ukrep za preprečevanje bolezni padavice sadik. Ta sicer ogroža predvsem sadike rdeče pese, zelene, solate, graha in paradižnika, toda ni izključena tudi pri sadikah paprike. Bolezen lahko napade sejančke oziroma je nevarna le, kjer rastejo sejančki preveč na gosto ali kjer je prostor s posajenimi sejančki preslabo zračen. Padavico sadik preprečujemo z redko setvijo v dobra strukturna tla in ne preobilnim zalivanjem. Če pa pride do okužbe, je treba propadle sejančke sproti odstranjevati. Lončke oz. posode imamo na svetli okenski polici, ki ni izpostavljena žgočemu soncu. Vsak dan jih obrnemo za 180 stopinj, zato da bodo rastline enakomerno osvetljene. Lončki ne smejo biti na kamnu oz. na hladni površini, ker se lahko korenine »prehladijo«. Voda za zalivanje mora biti postana, sobne temperature, lahko malo mlačna, še najboljša je deževnica. Po vzklitju sejančkom ustreza hladnejši prostor (do 20 oC).

Sadike za vrt

6. Presajanje 

Večino mladih rastlinic pa je treba pred presajanjem na prosto še enkrat presaditi (pikiranje), da bomo imeli dovolj prostora in hranil za rast. Presadimo jih v druge posode oziroma setvene platoje, ko imajo razvita eden ali dva prava lista. Pri presajanju pazimo, da jih ne poškodujemo.

Ko jih prestavimo v drugo posodo, substrat okrog sadike nežno potlačimo, da omogočimo boljši stik korenin s substratom. Ko sadiko presadimo, popršimo s postano vodo. Največkrat nam rastline propadejo ob presajanju. Vzrok temu gre iskati predvsem v prehitrem ali prepoznem presajanju ter sami poškodbi, ki je nastala pri tem opravilu. Če sadike presadimo prehitro, te še nimajo dovolj razvitega koreninskega sistema. Zaradi tega lahko sadike kmalu po presajanju propadejo. Če pa s presajanjem čakamo, nam lahko mlade rastline propadejo, ker nimajo na voljo več dovolj hranil. Prav tako pa sadike lahko pri presajanju poškodujemo, saj so mlade rastline nežne in močno občutljive. Za večina vrtnin velja pravilo, da lahko sadike presadimo takrat, ko imajo rastline poleg kličnih listo vrazvit vsaj en list do dva prava lista.

Presajamo lahko tudi kasneje, vendar velja, da se mlajše rastline prej prilagodijo na novo okolje.

Sajenje sadik na vrtu

7. Navajanje na zunanje razmere

Sadike smo do zdaj imeli v notranjih prostorih, kjer je manj temperaturnega nihanja, kjer smo imeli omejeno osvetlitev, nadzorovano količino vode, okolje brez vetrov … Sadike moramo pred dokončnim sajenjem na prosto ali dokončnim prestavljanjem na terase ali balkone navaditi na zunanje, »pestrejše« razmere. Navajanje imenujemo pravilneje utrjevanje sadik. To je obdobje v katerem sadike postopoma navajamo na razmere zunaj ter tako preprečujemo šok, ožige in lomljene sadik. Sadike rade propadejo tudi, ko jih iz notranjih prostorov prenesemo na prosto.

To se zgodi predvsem zaradi temperaturnega šoka, ki nastane zaradi hitrega padca oziroma dnevnega nihanja temperature.

V tem obdobju bomo sadike za nekaj časa postavili na prosto ob steno in jih potem prestavili nazaj v notranje prostore. Ta čas, ko bomo sadike zunaj, bomo vsak dan podaljševali. Dobro razvite in močne rastline postopoma presajamo na prosto. Kdaj bomo sadike presadili na prosto, je odvisno od vrste vrtnine. Tako bomo sadike paradižnika, jajčevca, kumar in podobnih toplotno zahtevnejših rastlin med zadnjimi presadili na prosto. Po presaditvi na prosto je sadike, še posebej tiste, ki jih bomo prve presajali, priporočljivo čez noč zaščititi pred mrzlim zrakom z agrokopreno.

Želimo vam uspešno vzgojo sadik!

NAJNOVEJŠE