0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaKolagen - pomembno 'lepilo' našega telesa

Kolagen – pomembno ‘lepilo’ našega telesa

MORDA VAS ZANIMA

Kolagen lahko laično opišemo kot lepilo, ki telo drži skupaj. Vsekakor drži, da bi brez kolagena naše telo dobesedno razpadlo. Več kot 80 odstotkov kože na primer sestavlja prav kolagen. Kolagen je prav tako glavni sestavni del kit in ligamentov. Kolagen sicer najpogosteje povezujemo z ohranjanjem lepe, napete in mladostne kože, vendar pa ima poleg tega še številne druge pomembne naloge v telesu.

- Oglas -

Kolagen in njegove funkcije

Kolagen je zares zelo pomembna beljakovina, ki jo najdemo povsod po telesu – pravzaprav v vseh vezivnih tkiv, od kože do kosti, prisoten pa je tudi v organih in krvnih žilah. Njegove funkcije v našem telesu so zares zelo raznolike.

Koža

Kolagen je strukturna beljakovina, ki igra zelo pomembno vlogo pri vezavi vlage v koži. Če je tvorba kolagena v celicah zmanjšana, se v koži veže manj vlage, koža pa je suha in zgubana. Prav zato je na tržišču vedno več izdelkov, ki vsebujejo tudi kolagen. Tvorbo kolagena lahko z nekaj preprostimi spremembami prehrani spodbudimo sami, tako da ni treba takoj poseči po različnih kozmetičnih pripomočkih. Če to želimo doseči, potrebujemo kakovostne beljakovine rastlinskega in živalskega izvora, prav tako pa tudi veliko vitamina C in karotenoidnih snovi, ki predstavljajo predstopnjo nastanka vitamina A.

Kosti

Kolagen pomembno vlogo igra tudi pri tvorbi kosti. Kosti so namreč sestavljene iz kolagena in minerala, imenovanega hidroksiapatit. Tako kolagen kot hidroksiapatit pomembno prispevata k strukturi, gibljivosti in moči kosti.

- Oglas -

Mišice

Kolagen je zelo pomemben tudi za delovanje mišičnih tkiv. Kolagenska vlakna dajejo mišicam moč in strukturo ter ves čas skrbijo za njihovo optimalno delovanje. Kolagenska vlakna ne sestavljajo le skeletnih mišičnih vlaken, ampak tudi gladke mišice, prav tako pa tudi srčno mišico.

Krvne žile

Na kolagen pa ne smemo pozabiti niti takrat, ko govorimo o delovanju krvnih žil. Kolagen namreč gradi stene ven, arterij in kapilar. Žilam daje, moč strukturo in fleksibilnost ter jim tako omogoča, da se kri po njih učinkovito pretaka.

Živila za tvorbo kolagena

Hranilno bogata prehrana je za tvorbo kolagena zelo pomembna. Kolagen je zares zelo pomembna strukturna beljakovina, ki koži in drugim telesnim tkivom (koži, kostem, sklepom, hrustancu in drugim vezivnim tkivom) daje obliko in moč.

Hrana, bogata z vitaminom C

Prav vitamin C je za proizvodnjo kolagena ključen. Veliko vitamina C je v sadju in zelenjavi, vendar je zelo občutljiv na svetlobo in visoke temperature. Vitamin C uničuje kajenje, zato ga morajo kadilci in kadilke za ohranjanje lepše kože in zdravja na splošno zaužiti veliko več.

- Oglas -

Osteoartritis je denimo stanje, ki uničuje kolagen, zaradi česar pride do bolečih oteklin in vnetja v sklepih. Priporočamo, da uživate pomaranče, papaje, limone, kivi, grenivko in jagode. Od zelenjave posegajte po brokoliju, špinači, papriki, repi, zelju …

Hrana, ki vsebuje baker

Baker je mineral, ki v telesu pomaga pri tvorbi krvnih celic, melanina in kolagena. Z uživanjem z bakrom bogatih živil tako poskrbimo tudi za povečano tvorbo kolagena. Dobra izbira so denimo meso (na primer jetra), ostrige, školjke, zelenolistna zelenjava, stročnice, oreščki.

Posezite po živilih, ki vsebujejo vitamin B3

Vitamin B3 naj bi ravno tako prispeval k večji tvorbi kolagena ter zmanjševal nastanek različnih pigmentnih madežev na koži. Veliko vitamina B3 (niacina) najdemo na primer v perutnini, svinjini, tunini, kvasu, jetrih, datljih, arašidih, kalčkih, suhih marelicah in slivah, lososu, žitih, avokadu, sončničnih semenih.

Tudi železo igra pomembno vlogo pri izgradnji kolagena

Tudi železo lahko pomaga pri tvorbi kolagena. Železo namreč predstavlja sestavni del gradnikov kolagena (deluje skupaj z askorbinsko kislino, silicijem, prolinom in lizinom). Železo najdemo v govedini, jagnjetini, divjačini, otrobih, sezamu, sardinah, suhih marelicah in slivah, tunini, rakih, rumenjaku, špinači, ohrovtu, celozrnatih žitih, oreščkih.

Marija Merljak o kolagenu

Kaj je sploh kolagen? Beljakovina oziroma protein. Pravzaprav bi morali govoriti v množinski obliki, saj je naš kolagen družina beljakovin, več deset različnih vrst kolagenov, ki so posebej prilagojeni posameznim vrstam telesnih celic in tkiv. Kolagen je beljakovinsko vezivo zunaj in znotraj celic, ki, preprosto rečeno, »lepi« celice med seboj. Ločimo dve temeljni skupini kolagenov; v prvo sodijo nitasti kolageni, ki se med seboj prepletajo kot vrv v nitasta vlakna ali fibrile. V drugo skupino pa kolageni, ki so po svoji strukturi sploščeni in mrežasti. Taki kolageni so v kosteh, zobeh, koži, ledvicah, jetrih, žilah in ovojnicah mišic. V kristalni obliki pa je kolagen v očesni roženici in lečah.

Marija Merljak
Marija Merljak, univ. dipl. ing. živ. teh.,

Še najlažje bi pomen kolagena za naše telo pojasnili s kožo in kostmi. Pri kosteh je takole: kosti so zgrajene iz celic, vgrajenih v mineralno medceličnino, in trdnih kolagenskih beljakovinskih struktur. Na ta kolagen se nalagajo rudnine (kalcij, magnezij, fosfati in karbonati), kar daje kostnini trdnost. Če bi iz kosti odstranili kolagen, bi se kost zdrobila. Če pa bi odstranili soli, bi kost postala prožna kot guma in ne bi več imela svoje nosilne funkcije. Kolagen omogoča, da so kosti hkrati trdne in prožne.

Marsikomu je težko razumljivo, da kolagen potrebujemo tudi za krvne žile in srce. Skupaj z vitaminom C kolagen sodeluje pri naravnem procesu prenavljanja sten žil, hkrati pa veže odpadne plake med seboj in jim preprečuje, da bi se sprijemali na stene žil.

Pri koži pa pride v ospredje druga lastnost kolagena, da lahko veže vodo. Koža, bogata s kolagenom, je zato gladka, mehka in prožna.

S katero prehrano lahko spodbudimo tvorjenje kolagena?

Kolagen je protein, ki ima pomembno vezivno vlogo, daje tkivom obliko, trdnost in moč in, kar je tudi zelo pomembno – veže vlago oziroma vodo v koži. Po 25. letu starosti začnejo lojnice in znojnice nekoliko slabše delovati. Podkožno maščevje shranjuje manj vlage. To vedo tudi v kozmetični industriji, zato v svoje izdelke vključijo sintetični kolagen. Vendar pa je umetni kolagen iz velikih molekul, precej večjih od naravnega kolagena, zato je vprašljivo, koliko umetnega kolagena sploh pride tja, kamor je namenjen.

Če pa si kolegen pridobimo s hrano, smo naredili maksimum. Zanj potrebujemo kakovostne beljakovine, ki so kombinacija živalskih in rastlinskih beljakovin, ter veliko vitamina C in karotenoidnih snovi, ki so predstopnja vitamina A.

Iz vrst beljakovin potrebujemo naslednje aminokisline: lizin, prolin, glicin in cistein.

Lizin je esencialna aminokislina. Dobimo ga v govedini, zlasti jetrih, v svinjini, ribah, jajcih, mleku, krompirju, rižu, rži in grahu. Druge tri niso esencialne. Prolin najdemo v medu, cistein in glicin sta redka, in sicer v sirotki, cistein tudi v česnu. To, da so tri neesencialne in jih telo lahko samo izdela, pa ne pomeni, da jim ne smemo posvečati pozornosti; v celoti vzeto moramo pojesti več beljakovin, da jih lahko izdelamo. Za pretvorbo aminokislin v kombinacijo, lastno kolagenu, moramo imeti na voljo še minerale cink, silicij in baker ter vitamina C in B6.

Cink dobimo v sezamu, sončničnih in bučnih semeni ter v govedini, divjačini, ribah, parmezanu in drugih trdih sirih. Največ bakra je v slivah, fižolu, sardinah, sončničnih semenih, gobah, arašidih in sardinah. Vitamin B6 je v orehih, telečjih in govejih jetrih, lososu in sardelah, v proseni in ajdovi kaši ter bananah. Vitamin C je v ribezu in drugem jagodičju, peteršilju, papriki, hrenu, citrusih … Vitamin C pomaga pri sintezi kolagenskih vlaken in preprečuje encimoma kolagenaza in elastinaza, da bi razgradila elastin in kolagen v vezivnem tkivu. Silicij spodbuja tvorbo kolagena, zlasti lepljivih snovi vezivnega tkiva, glikozaminoglikanov, in okrepi prečno mrežasto strukturo tkiva, da to ostane napeto in prožno. Silicij je v ovsu, prosu, ječmenu, krompirju in pšenici.

Nasvet: Koristi tudi masaža s surovim ohlajenim krompirjem iz hladilnika, ki ga prerežemo in z njim temeljito zdrgnemo kožo obraza ter po 10 minutah splaknemo z vodo.

Toda bolj kot vedenje o tem, kje je kaj, moramo razumeti, da so vse snovi, ki jih uživamo, v medsebojni soodvisnosti in povezavi. Tako nam na primer prav nič ne koristi, če selektivno uživamo samo jedi, ki vsebujejo B6, če hkrati nimamo še mineralov cinka, magnezija, kroma ter vitaminov B-kompleksa (zlasti B2, B3 …) ter E (največ v olju pšeničnih kalčkov ter v koruznih kalčkih, lešnikih, pinjolah in mandljih) in C, ki samo skupaj zagotavljajo dober izkoristek vitamina B6. Nasvet za lep vrat: dve žlički olja pšeničnih kalčkov zmešamo z rumenjakom in damo na vrat, ovijemo z brisačo in pustimo učinkovati čez noč; zjutraj speremo.

Enako velja za vse druge snovi. In tudi za prehransko dopolnilo kolagena, saj samo po sebi ne more delovati, če nimamo vseh drugih snovi ob sebi.

S katerimi živili uničujemo kolagen v svojem telesu?

Težko bi govorili o hrani, ki uničuje kolagen. Opozorila bi na enostranske diete, tudi shujševalne, saj z njimi ne dobimo vsega, kar telo potrebuje. Na primer, pri dieti brez ogljikovih hidratov ne dobimo glukoze za možgane, zato telo samo naredi glukozo tako, da poseže v vezivna tkiva in iz njih kot surovine naredi glukozo. Najprej se pozna na koži, potem na kosteh …

Kolagen uničujejo predvsem razvade: prekomerno pitje kave, alkohola, kajenje (nikotin), pretirano sončenje, prekrokane noči …, vse, kar omogoči močno delovanje prostih radikalov.  Če povzamem. Najbolje je uživati meso živine, ki se je pasla, ter ribe, jajca, mleko, stročnice …, vse vrste živalskih in rastlinskih beljakovin. Poskrbeti moramo za dovolj esencialnih maščobnih kislin, kar zagotovi dovolj hranil vezivnemu tkivu. Poskrbeti moramo tudi za velik vnos antioksidativnih zaščitnih snovi in vlaknin, ki prestrezajo strupene snovi. V zreli dobi poskrbimo tudi z vnos encimov. Zato jejmo več ananasa in papaje, ker vsebujeta encime za razgradnjo celičnih odpadkov, ki nastanejo pri odmiranju celic vezivnega tkiva.

Preberite tudi: Ali obstaja tudi kolagen za vegane?

dr. Lenart Girandon
dr. Lenart Girandon, univ. dipl. mikrobiol.

dr. Lenart Girandon, univ. dipl. mikrobiol.,  o kolagenu

Kakšen vpliv ima kolagen na naše telo? Zakaj je pomemben?

Človeško telo sestavljajo miljarde različnih celic, od katerih ima vsak tip svojo funkcijo. Podobno kot je med ljudmi vedno nekaj zraka, je tudi med celicami t. i. medceličnina, ki ima prav tako svojo fukncijo – medceličnina zagotavlja tkivom elastičnost, trdnost, mehkobo itd. Pomemben del te medceličnine je tudi kolagen, ki je v našem telesu najpogostejša beljakovina. Obsega 25–35 odstotkov vseh beljakovin v človeškem telesu, najdemo ga pa v koži, hrustancu, tetivah, kosteh, žilah in drugih vezivnih tkivih. Tako kolagen sodeluje pri zagotavljanju elastičnosti žil in kože, kompaktnosti hrustanca in zmanjšuje krhkost kosti – deluje kot nekakšna elastična malta med hišnimi zidaki.

Katere so najpogostejše medicinske rabe kolagena? Jih lahko na kratko opišete?

Kolagen se v medicini uporablja že zelo dolgo časa in njegova uporaba je precej široka. Ker se celice izredno dobro pritrjujejo na kolagen in na njem tudi dobro uspevajo, je bil to en prvih materialov, ki so jih začeli uporabljati za celjenje ran, opeklin, brazgotin itd. Večinoma se v medicini uporablja goveji ali konjski kolagen, ki je poleg drugih področij uporaben v zobozdravstvu in ortopediji, pomembna uporaba kolagena v medicini pa so tudi kapsule, katerih ovoj večinoma gradi prav kolagen, notranjost pa zdravilna učinkovina.

S starostjo količine kolagena v našem telesu začnejo upadati? Obstaja kakšen način, kako lahko omenjeno izgubljanje kolagena omilimo?

Staranje vpliva na kolagen na več načinov. Ker medceličnino (vključno s kolagenom) proizvajajo celice, se med staranjem celic njihova sposobnost proizvodnje kolagena nekoliko zmanjšuje, zaradi česar je tudi kolagena v medceličnini nekoliko manj. Drug pomemben proces je medsebojno povezovanje molekul kolagena, ki se dogaja v starajočem se tkivu in ki zmanjšuje njegovo prožnost, kar se pospešeno dogaja pri diabetikih. Tretji proces staranja pa povzroča nabiranje kalcija na kolagenu, ki zmanjša njegovo prožnost, kar se pojavlja tudi v srcu, kjer zaradi kalcinacije srčnih zaklopk postanejo manj prožne in povzročajo težave pri normalnem delovanju srca.

Preventiva torej vključuje vnos dovolj visokih količin kolagena (tradicionalno so ga ljudje dobivali z zauživanjem žolice in podobnih hranil), vendar po zaužitju kolagen razgradimo na njegove gradnike (aminokisline) in kolagen ponovno sestavimo na mestu, kjer ga potrebujemo – torej je potrebno le zaužitje pravšnjih količin beljakovin (mesa). Poleg tega je preventiva tudi zmanjševanje vnosa sladorja, saj to zmanjšuje možnost diabetesa, ki povzroča manjšo prožnost kolagena.

V današnjem času prehrana ni edini način, na katerega lahko v naše telo pridobimo kolagen. Lahko poveste kaj več o kolagenu v prehranskih dopolnilih?

Ker kolagen po zaužitju naše telo razgradi na njegove gradnike (aminokisline), ki gradijo vse beljakovine (tudi meso), se mora kolagen na mestu, kjer ga telo potrebuje, ponovno izgraditi. Zagovorniki kolagena v prehranskih dopolnilih sicer zagovarjajo, da zagotavljajo telesu tarčne sestavine, ki naj bi pospešile njegovo izgradnjo, vendar kritiki zagovarjajo, da je telesu enako, če vanj vnašamo kolagen ali mešanico drugih beljakovin (meso, jajca itd.) – to je razlog, da so tudi naši predniki pred uveljavitvijo prehranskih dopolnil imeli v telesih dovolj kolagena.

NAJNOVEJŠE