Prijava
Aspalat (Aspalathus linearis) sodi v družino metuljnic (Fabaceae). Ime rooibos je dobil iz nizozemskih besed za rdeči grm. Je južnoafriška rastlina, ki jo domačini uporabljajo za pripravo čaja. Zadnji dve desetletji postaja rooibos čedalje bolj poznan in razširjen po vsem svetu, priljubljen pa je tudi v Sloveniji. V letu 1999 je skupna prodaja rooibosa dosegla 6150 ton. Naslednje leto se je povečala kar za 2,5-krat in še narašča.
Glavne sestavine eteričnega olja so gvajakol (24 %), 6-metil-3,5-heptadien-2-on (5 %), β-damascenon (5 %), geranilaceton (4 %), β-feniletil alkohol (4 %) in 6-metil-5-hepten-2-on (4 %). Fenolne spojine so prisotne v čaju iz fermentiranega in nefermentiranega rooibosa, vendar se koncentracije posameznih spojin močno razlikujejo. Aspalatin, dihidrohalkon iz zelenega rooibosa, se med fermentacijo v večji meri oksidira v dihidroizoorientin. Večinoma se oksidira tudi strukturno soroden dihidrohalkon notofagin. V manjši meri se oksidirajo tudi flavoni izoorientin, orientin, izoviteksin in viteksin. Preostali flavonoidi, ki jih najdemo v fermentiranem in nefermentiranem rooibosu, so še rutin, izokvercetin, hiperozid, kvercetin, luteolin in krizoeriol. V fermentiranem rooibosu so prisotne še fenolne kisline, in sicer kavna, ferulna, p-kumarna, p-hidrobenzojska, vanilinska in protokatehojska kislina.
In vitro raziskave so pri frakcijah, obogatenih s flavonoidi, pokazale tako antioksidativno kot tudi prooksidativno delovanje. Razmerje med obema učinkoma ima pomembno vlogo v življenju celice. Biološki odziv je lahko ugoden ali neugoden, kar je odvisno od oksidativnega statusa, ki v celici prevlada.
Kako deluje rooibos?
Rooibos ima antioksidativno, kemoprotektivno, protivirusno in tudi drugo delovanje.
In vitro in in vivo učinki zajemajo antioksidativno in kemoprotektivno delovanje. Pri podganah je kronično dajanje vodnega izvlečka rooibosa zmanjšalo nalaganje lipidnih peroksidov v nekaterih možganskih predelih. Izboljšal se je tudi antioksidativni status v jetrih, saj je vodni izvleček zavrl lipidno peroksidacijo, sproženo s tetraklormetanom.
Antioksidativno delovanje vodnih izvlečkov nefermentirane droge je posledica vsebnosti flavonoidov, med katerimi sta najpomembnejša dihidrohalkon aspalatin in njegov dehidroksi analog notofagin. Njuno antioksidativno delovanje je podobno kot pri drugih flavonoidih, kot sta kvercetin in epigalokatehin galat, ki sta v pravem čajevcu (Camellia sinensis) in številnih drugih rastlinah (na primer jabolkih, brokoliju, citrusih in čebuli).
Pri nekaterih živalskih modelih raka je izvleček rooibosa preprečil nastanek tumorja. Kemoprotektivno delovanje pripisujejo tudi zaviralnemu učinku na izražanje gena za encim ciklooksigenazo 2. Povečano izražanje gena za ta encim namreč povezujejo s patogenezo in z napredovanjem raka.
Tradicionalna priprava un uporaba rooibosa
Antioksidativno in antimutageno delovanje je odvisno od predhodne priprave droge. Tradicionalna priprava poteka tako, da obrane liste navlažijo z vodo in fermentirajo od 8 do 24 ur. Pri tem procesu pride do spremembe v sestavi fenolnih spojin. Fermentacija značilno zmanjša antioksidativno in antimutageno delovanje pri in vitro poskusih. Antimutageno delovanje je odvisno tudi od mutagena, ki ga uporabimo pri preizkušanju.
Polisaharidi, ki so jih izolirali iz rooibosa, in vitro delujejo proti virusu HIV. V veliki meri preprečijo vezavo HIV-1 na celice T.
Rezultati in vivo in ex vivo poskusov kažejo, da vodni izvleček sproži dilatacijo bronhijev in deluje spazmolitično, kar je posledica aktivacije kalijevih ATP-kanalov. Vpliv na dihalne poti je najverjetneje posledica delovanja flavonoida krizoeriola. Preko delovanja na kalijeve ATP-kanale naj bi prišlo tudi do znižanja krvnega tlaka.
Rooibos čaj z zgodovino
Uporaba rooibosa v obliki čajnih napitkov ima v južni Afriki dolgo zgodovino. Tradicionalno ga uporabljajo pri gastrointestinalnih, dihalnih in srčno-žilnih motnjah.
Raziskave o nevarnostih uporabe rooibosa, povezane z učinki na človeški organizem, so sicer zelo omejene, vendar o neželenih učinkih nimamo poročil.
Marnewick s sodelavci je ugotavljal vpliv čaja iz fermentiranega rooibosa na biokemijski in oksidativni stres pri odraslih s tveganjem za nastanek srčno-žilnih bolezni. Štirideset prostovoljcev je šest tednov pilo po šest skodelic čaja na dan. Nato je sledilo kontrolno obdobje, ko čaja niso uživali. Ugotovili so, da se je v času pitja čaja povečala celokupna koncentracija polifenolov v krvi, vendar pa se antioksidativna kapaciteta krvi ni spremenila. Prišlo je do zmanjšanja lipidne peroksidacije, povečanja koncentracije glutationa, ugodno pa se je spremenila tudi koncentracija lipidov v krvi. Vsi ti učinki so pomembni pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni.
Mešanico izvlečka rooibosa in čajevca (Camellia sinensis) so preizkušali tudi v kozmetičnih izdelkih za nego kože.
