Zdravje se skriva v koreninah rastlin

Korenine in korenike začnemo kopati od sredine oktobra naprej. Lahko jih kopljemo tudi pozimi, če je zima blaga in tla niso zmrznjena. Podatek, da korenine in korenike kopljemo spomladi, torej ne drži. Kakor hitro namreč pogleda poganjek rastline iz zemlje, vsebuje korenina ali korenika tudi do 10- krat manj zdravilnih učinkovin.

Pri nas na Plavici kopljemo korenine in korenike naslednjih rastlin:

• Velika in mala pekoča kopriva
• Ščetica
• Arh angelika
• Srčna moč
• Slezenovec
• Repinec
• Kolmež
• Čemaž
• Baldrijan
• Gabez
• Gladež
• Veliki oman
• Regrat
• Potrošnik
• Ameriški slamnik

Nekaterih korenin preprosto ne kopljemo, ker so bodisi zaščitene, kot na primer košutnik – encijan, ali pa jih ne nabiramo oziroma ne sadimo. Take korenine so pomladni jeglič, bodeča neža, pirnica in rabarbara.

Praviloma je v koreninah ali korenikah več zdravilnih učinkovin, kot jih je v listih in cvetovih, ali pa je uporaba korenin drugačna, kot je uporaba nadzemnega dela rastline. Poglejmo samo regrat in potrošnik, ki ga ljudje bolj poznajo pod imenom cikorija. Kaj je boljšega spomladi, kot je solata iz regrata ali mlade cikorije. Poganjki so polni vitaminov, provitaminov in mineralov. Jeseni pa je v koreninah zelo veliko inulina, ki uravnava delovanje slinavke.

Poglejmo, kaj vsebujejo posamezne korenine

1. Korenina koprive

Medtem ko je zgornji del koprive predvsem hemostatično, se pravi, da uravnava količino železa v krvi, deluje korenina koprive diuretično. Odvaja vodo iz telesa, uravnava velikost prostate, povečuje prekrvavitev organov, predvsem kože, povečujejo odvajanje vode iz endemov in cist. Na splošno lahko rečemo, da ugodno delujejo na sečila.

PREBERITE TUDI

Zakaj nezreli kakiji odpadajo z drevesa? To je glavni razlog in rešitev

2. Ščetica

Korenina ščetice se koplje v drugi polovici oktobra. Rastlina je dvoletnica. Kot že rečeno, korenine kopljemo v prvem letu. Snovi v korenini ščetice imajo to lastnost, da bakterije lajmske borelioze prisilijo, da zapustijo celice, ki postanejo potem ranljive na delovanje antibiotikov in celic ubijalk našega imunskega sistema. Te bakterije po imenu Burg dorferije so svedraste oblike in izredno odporne. Ščetica se uporablja v obliki tinkture ali olja. Ta izdelek priporočamo ljudem , ki jih muči borelioza, predvsem zastarela oblika te bolezni.

3. Arh angelika, angelika

Tudi angelika je dvoletna rastlina. Je največja kobulnica. Korenine kopljemo v oktobru. Korenino izkopljemo, jo operemo in narežemo na lističe. Sušimo jo v senci, na suhem in zračnem  podstrešju. Zmleto korenino uporabljamo predvsem pri težavah s prebavili. Odpravlja napenjanje, težave s preveliko količino popitega alkohola, povečuje tek, blaži bolečine in pomaga pri želodčnih ter črevesnih katarjih, to so vnetja želodca in črevesja. Tinktura iz korenin deluje protibolečinsko.  Korenino angelike lahko mešamo s pelinom in encijanom. S tako mešanico še bolj izboljšamo izločanje fermenta v prebavilih.

4. Srčna moč

Srčna moč je trajna zel. Ta nežna rožica ima v zemlji močno koreniko, latinsko ime zanjo je Termentiliae rhizoma.Termentil je rdeča snov, ki se pokaže, če koreniko prerežemo. Korenika vsebuje močne čreslovine in je dejansko rastlina, ki vsebuje največ čreslovin. Sam sem jo velikokrat nabiral na Gorjancih, še novembra. Spominjam se, da so mi prsti večkrat pomrznili. Korenika je na večji nadmorski višini večja kot v dolinah. Korenika doseže velikost in debelino palca. Zmleto koreniko uporabljamo za čaj ali pa jo pri močnih driskah pojemo na suho in prelijemo z vodo. Čreslovine v koreniki močno krčijo. Pri nas jo priporočamo pri vnetih dlesnih, parodontozi in vnetjih črevesja. Če driske ne ustavi nobena stvar, jo gotovo ustavi čaj iz hrastovega lubja in korenike srčne moči.

Isti čaj priporočamo pri starostnem propadanju koče, srbenju kože in dermatitisu. Pri tej težavi si kožo umivamo s čajem.

5. Slezenovec – korenina

Pri nas tretiramo slezenovec kot enoletnico, medtem ko je na Primorskem trajnica. Gojena vrsta zraste v višino do metra in pol. Pri nas zmešamo skupaj zmlete in posušene cvetove, liste ter korenine. Takšno mešanico priporočamo za zdravljenje luskavice. Čaj, ki se hladno namaka, pijemo in si z njim prizadeta mesta tudi umivamo. Pripravimo tinkturo, iz katere delamo tudi mazilo. S čajem si tudi izmivamo težko celjive gnojne rane. Sicer pa je mešanica dobra za več težav. Zelo dobro pomaga skupaj z drugimi rastlinami pri pljučni bolezni kadilcev – KOPB.

6. Repinec

Repinec je tipična dvoletna rastlina. Najdemo jo vsepovsod. Ljudje se premalo zavedamo, koliko zdravja je v tej korenini. Izkopljemo jo pozno jeseni. Če jo prerežemo, ima značilen oster duh. Čaj iz korenin repinca dobro očisti kri. Pomaga pri težavah z jetri in žolčem. Ker vsebuje posušena korenina veliko inulina, jo priporočamo bolnikom s sladkorno boleznijo. Tem priporočamo tudi prikuho iz repinčevih korenin.  Če stisnemo sok iz korenin repinca, dobimo dobro zdravilo za težave v ustni votlini. Prav tako sveži sok nakapljamo na rane, ekceme, čire, hraste in odrgnine. Repinčevo olje preprečuje izpadanje las.

7. Kolmež – korenika

Kolmež je rastlina rahlo tekočih voda. Od nekdaj so ga sadili ob potokih in hudournikih, in sicer za utrjevanje brežin. Kolmež je trajna zel. Korenika je izredno razrasla. Pri nabiranju je dobro imeti kovinsko kljuko, da koreniko potegnemo iz vlažnih tal. Paziti moramo, da kolmeža ne zamenjamo z močvirsko peruniko. Koreniko operemo, očistimo in razrežemo na lističe. Posušimo jo in zmeljemo v farmacevtsko obliko. Kolmežev čaj uporabljamo za zdravljenje želodčnih katarjev in vnetij. Vrača življenjsko moč, krepi spomin in moškim vrača spolno moč. Ženske, ki imajo neurejeno menstruacijo, si morajo delati iz korenine sedeče kopeli. Delamo kolmeževo vino in kolmeževe esence. V zadnjem času so ugotovili, da kolmež pri pretirani uporabi deluje kancerogeno.

8. Čemaž

Ljudje me vedno sprašujejo, ali naredijo tinkturo čemaža iz listov te rastline. Jaz jih vedno vprašam nazaj, če tudi česnovo tinkturo naredijo iz listov česna. Tinkturo čemaža naredimo iz drobnih belih strokov čemaža, ki jih kopljemo poleti. Zgornji del čemaža namreč po cvetenju in ko naredi seme, izredno hitro propade. Ker čemaž praviloma raste v rahli zemlji, ga ni težko nabrati. Čebulice vsebujejo veliko alina. Iz čebulic delamo namaze , tinkture in olja. Vemo, da je tudi čemaž vita tonik, redči in čisti kri. Ljudje, ki uživajo veliko čemaževih pripravkov, so dolgo aktivni in vitalni. Pripravki iz čebulic pa nas ščitijo tudi pred rakom.

9. Baldrijan – korenine

Baldrijan je trajnica. V Sloveniji poznamo osem podvrst. Najdemo ga na vlažnih travnikih, pa tudi na povsem suhih kraških tleh. Jeseni kopljemo korenine, ki imajo posebej omamen vonj.

Nanj so posebej občutljive mačke. Korenine izkopljemo, operemo, posušimo in zdrobimo. Baldrijanove korenine vedno hladno namakamo. Če pripravimo hladni namok, se moramo zavedati, da valerin, ki je v tem čaju, začne delovati po osmih dneh. Za zdravljenje nespečnosti popijemo dnevno do pet srednje velikih skodelic čaja.

10. Gabez – korenina

Gabezovi korenini rečemo tudi črni koren. Čeprav vsebuje gabez pirilizidinske alkaloide, ki lahko ob nekontrolirani uporabi poškodujejo jetra, je še kako zdravilen. Čeprav je uporabna vsa rastlina, pri nas uporabljamo le korenine. Korenina vsebuje alantoin, ki pospešuje rast kostnih celic. Ne rečejo mu zastonj kostni celež. Korenine kopljemo pozno jeseni, pa tudi čez zimo, če zemlja ni zmrznjena. Spomladi so korenine sluzaste in kot take neuporabne.  Notranje je uporaba gabeza odsvetovana. Iz gabeza delamo mazila, prah in tinkture.

Z gabezovimi pripravki zdravimo sindrom karpalnega kanala, zlome, nategnjene kite, izvine, težave s hrbtenico in otekline. Čeprav ga stare knjige priporočajo za zdravljenje odprtih ran, tega ne priporočamo več. Danes predvsem nemška farmakognozija priporoča uporabo gabeza za zunanje težave največ 15 dni na tri mesece.

11. Gladež – korenina

Gladež je rastlina suhih travnikov. Je trajno zelišče. Spoznamo ga po rastlinskih trnih in purpurnih cvetovih, ki se plazijo na dolgem socvetju po tleh. Korenina je dolga in raste v zemlji precej neurejeno. Poznavalci pravijo, da so zdravilne učinkovine v skorji korenine. Korenino v jeseni operemo, posušimo in zdrobimo v farmacevtsko obliko. Gladeževa korenina je v čajnih mešanicah, ki odvajajo vodo iz endemov in cist. Pravimo, da suši ciste vseh vrst. Pri nas ga dajemo v mešanice za odpravljanje cist in za čaj, ki zmanjšuje kreatinin v urinu ter krvi.

12. Veliki oman

Veliki oman je trajna zel. Sicer se ta rastlina goji, v Kočevskem rogu pa ga najdemo okoli porušenih vasi, kjer so nekoč živeli Kočevski Nemci. Nikjer drugje v Sloveniji do zdaj nisem našel naravno rastočega. Rastlina kmalu po cvetenju začne propadati. Tako lahko korenine in korenike kopljemo novembra in decembra. Omanove korenine vsebujejo do 50 % inulina. Rastlina pospešuje kroženje krvi. Čaj pospešuje odvajanje vode in  izkašljevanje. Znano je omanovo vino, ki so ga v srednjem veku uživali proti vsem boleznim. Priporočamo ga tistim, ki jih mučijo srbečica, propadanje kože in garjavosti. Precej se je uporabljal v veterini za odpravo kožnih bolezni. Zaradi velike vsebnosti inulina ga kot čaj priporočajo sladkornim bolnikom. Iz korenin izdelujejo mazila in tinkturo. Prav tinktura odpravlja težave pri mokrenju. Nekdaj je veljal za glavno zdravilo pri jetiki ljudi in živali.

13. Regrat

Regratova korenina je prava zakladnica zdravja.  Regrat ima največ zdravilnih učinkovin v korenini, nekaj jih je še v listih in peclju cvetoče rastline. To je mleček. Skoraj nič pa ne vsebujejo cvetovi, čeprav ženske tako rade delajo regratov med. Regrat spada med blage grenčice.  Korenina vsebuje posušena največ inulina in taraksacina. Pri nas uporabljamo korenino za čiščenje organizma, v mešanici za težave pri sladkorni bolezni in v čaju za topljenje ledvičnih ter žolčnih kamnov. Regratove  korenine vplivajo na celotno presnovo človeškega telesa.

14. Potrošnik

Potrošnik ima podobno delovanje kot regrat. Tako posušena kot sveža rastlina vsebuje veliko inulina. V posušeni korenini ga je celo do 70 %. Korenina vsebuje grenčino intibin. Potrošnikove korenine priporočamo za zdravljenje jeter. Gojena rastlina ima veliko korenino. Korenino posušimo, prepražimo in uporabljamo kot kavni nadomestek. Naši dedki in babice so vedno pili cikorijo, ker prave kave ni bilo. Iz svežih korenin stisnemo sok, ki ga uporabljamo za težave z nečisto kožo.

15. Ameriški slamnik

Ameriški slamnik je trajno zelišče. Čeprav farmacija dela zdravilo za boljše delovanje imunskega sistema iz herbe, poznavalci pravijo, da vsebuje največ  imunostimulantov prav korenina. Korenino kopljemo jeseni, lahko tudi pozimi. Korenino zmeljemo in iz nje stisnemo sok. Soku primešamo enako količino 70% etanola. Vsebino shranimo v temno steklenico, ki jo damo v temno omaro. Pripravek  uporabljamo kurativno predvsem pri respiratornih obolenjih.