Prijava
Kadar omenimo repinec, veliko ljudi skomigne z rameni – češ da ga ne poznajo. Nekateri celo pravijo »aha, repincelj«, misleč, da gre za motovilec. A če omenimo le to, da je to tista rastlina, ki nam ob jesenskem ali spomladanskem obisku gozda pusti lepljive, približno 2 cm premera velike semenske »bunkice« na obleki, v laseh, živalim v dlaki in vsepovsod, kjer se le lahko primejo, potem vidimo, da ga verjetno kar vsi še kako dobro poznamo.
Repinec dokaj hitro lahko najdemo širom Slovenije. Najraje raste na bolj vlažnih in rodovitnih mestih. Pogost je na nabrežju potokov in rek, ob gozdnih poteh, na poplavljenih ali bolj vlažnih zapuščenih travnikih, na posekah in gozdnih jasah. Spomladi in jeseni ga najhitreje prepoznamo po velikih okroglosrčastih prizemnih listih, ki so na prvi pogled zelo podobni listom repuha. Razlikujejo se predvsem po tem, da so ti listi bolj podolgovati in ne tako okrogli. Tudi rob je robato razbrzdan, s spodaj močno izrazitim pecljem.
Poleti pa razvije razvejano, močno in pokončno steblo, ki je visoko tudi do poldrug meter. Njegovi škrlatno rdeči in vijolični cvetovi se skrivajo v kavljastih ovojkovih listih, ki se na jesen spremenijo v prave lovilce. Sicer poznamo več sort repinca, vendar je določanje zelo zahtevno tudi za botanike. Vse vrste namreč tvorijo semena s samoopraševanjem in se med seboj križajo. Nastali križanci pa se križajo še naprej in naprej … mnogih oblik tako ni mogoče enoznačno določiti. V zdravilne namene se uporabljajo pravzaprav vse različice, ki ustrezajo temu opisu. Težko pa ga zamenjamo z drugimi rastlinami, saj je še posebej, ko cveti in semeni, zelo svojevrstnem.
Največ zdravilnih sestavin repinca se skriva v mesnati in sočni korenini. Rastlina je sicer dvoletnica, torej prvo leto razvije le pritlične liste, v drugem letu pa zacveti in odmre. To je še posebej dobro vedeti, če nabiramo korenine jeseni. Repinec, ki ga sedaj prepoznamo po bohotnem steblu, polnem semen, namreč ni primeren za izkopavanje. Te korenine so že skoraj odmrle. V jesenskem času tako nabiramo korenine samo iz enoletnih rastlin. Lahko pa počakamo do pomladi in bogate zdravilne korenine izkopljemo takrat. Na začetku poletja pa je čas za nabiranje listov. No, staro ljudsko izročilo pa nas uči, da so zdravilni tudi ti »prebrisani semenski gumbki«.
Kaj vse se torej skriva repinec in kako nam lahko koristi?
Repinec slovi po svojih različnih odlikah. Gre za staro zdravilno rastlino, katere zdravilno moč predvsem listov opisuje že stara zeliščarska knjiga iz leta 1720, ki pravi takole: »Zmečkani listi, ki jih položimo na stare rane, čistijo in suše, pa tudi hladijo in vzamejo bolečino. Zdravi pa tudi spahnjene ude. Kuhaj sok iz listov na orehovem olju in terpentinu /…/, da bo kot mazilo. S tem maži grinte, to da lepo in gladko kožo. Na maslu kuhani listi so za trde čire; polagaj jih nanje. Postali bodo mehki in izvlekli bodo iz njih gnoj, naglo se bodo celili. Repinec je za otekline. Zmečkaj ga in deni nanje. Cvetne glavice (knofe) kuhati na vinu in piti, ustavi grižo in ženski čas…«
Pospešuje rast las
Še bolj znan pa je postal po tem, da pospešuje rast las. Pater Ašič navaja, naj v olivno ali sezamovo olje namočimo posušene in zdrobljene korenine repinca in potem to olje uporabimo zoper prhljaj in izpadanje las. Richard Willfort, avtor znamenite knjige Zdravilne rastline in njih uporaba pa dodaja, da kadar so lasne korenine že odmrle, potem od olja ne gre pričakovati čudežev. Ampak le pri oslabljenih lasnih koreninah bo prav ta rastlinski pripravek spodbudil cirkulacijo in se bo zagotovo obnesel. Opevata ga tudi zeliščarja Kromar in Rožnik.
Pripravek je torej vsekakor vreden preizkusa. Olju lahko dodamo tudi nekaj zdrobljenih korenin koprive, ki so prav tako znan pomočnik za krepke lase. Olje pripravimo kot običajem macerat. Predlagamo vam, da uporabite vsaj 100 g suhih korenin na liter olja, ga pustite stati na temnem, suhem mestu, pri sobni temperaturi 3 tedne. Zelo dobro bo, če boste vmes kozarec še pretresli. Nato pa olje precedite in hranite na suhem in temnem mestu, tako kot hranite ostala olja. Olje vtiramo v lasišče vsaj 1-krat tedensko.
Zdravljenje krvi in jeter
Korenino sicer za notranjo uporabo najlažje pripravimo v obliki tinkture, in sicer svežo korenino operemo, stolčemo ali razrežemo ter jih zložimo v kozarec. Mi jo vedno pripravljamo tako, da kozarec vsaj 2/3 oziroma do ¾ napolnimo s koreninami in prelijemo do polnega z domačim 45-odstotnim žganjem. To potem pustimo stati na dokaj temnem mestu vsaj 3 tedne. To bolj gosto tinkturo s polno usedlin potem precedimo in pripravljena je za pomoč predvsem tistim, ki potrebujejo čiščenje krvi in zdravljenje jeter. Zelo dobro učinkovitost na tem področju so potrdile tudi sodobne raziskave, dobro prečiščevalno moč mu pripisuje tudi ajurveda. Uvršča ga med zelišča, ki spodbujajo znojenje in hladijo ter tako prečiščujejo kri in jetra ter tudi subtilne kanale in kapilare ter povečajo prano. Angleški zeliščarji trdijo, da repinčeve korenine lahko očistijo telo tudi težkih kovin.
Kdaj in kako ga uporabljamo?
Repinec je zelo pogosto uporabljen tudi pri različnih kožnih težavah, kot so ekcemi, akne, različni tvori, nečista koža in celo luskavica. Uporabljamo ga lahko na različne načine, in sicer uživamo tinkturo (zelo dobra je v kombinaciji z regratovimi koreninami), hkrati pa si prizadeta mesta izpiramo bodisi s svežim sokom iz korenin, z vodo razredčeno tinkturo, kadar je koža bolj suha, pa lahko uporabimo mazilo. Najboljše mazilo bomo pripravili, če v 170 g oljčnega olja damo pest svežih korenin in 32 g voska. To počasi segrevamo na vodni kopeli, dokler se vosek ne raztopi. Dodamo še 6 čajnih žličk repinčeve tinkture in pustimo stati en dan. Nato segrejemo, da se ponovno raztopi, precedimo in damo v kozarčke.
Naj dodam, da se tinktura ne bo zmešala z oljem in bo ob polnjenju kozarčkov ostala na dnu posode. Svetujem vam, da je ne prelivate v kozarček, temveč mazilo previdno odlijete, tinkturo pa vrnete naravi. Takšnemu mazilu zoper kožne težave bi lahko dodali tudi druga zelišča, na primer pravo lakoto, ognjič, rman, slez, trpotec ali njivsko preslico.
Ob našem obisku gozda in njegovih obronkov se morda ne boste več tako razjezili zapletenih »knofkov« v vaših laseh. Morda vas želijo samo spomniti, da vaše telo potrebuje čiščenje ali da so vaši lasje lahko precej bolj krepki. Želi le biti vaš prijatelj in pomočnik.
Preberite tudi: Pater Simon Ašič – Njegovi nasveti živijo naprej
