Kivi pogosto dojemamo kot hitro vitaminsko osvežitev ali kot dodatek k sadni solati, a v zadnjih letih nutricionisti in pulmologi posvečajo temu malemu sadežu veliko več pozornosti.
Raziskave namreč kažejo, da je kivi eden najbogatejših naravnih virov vitamina C, hkrati pa vsebuje antioksidante, ki lahko pri nekaterih ljudeh ublažijo simptome astme, zmanjšajo pogostost napadov in izboljšajo delovanje dihalnih poti.
Čeprav kivi ne zdravi astme, lahko zaradi svoje sestave podpira dihalni sistem na način, ki je presenetljivo učinkovit — še posebej v zimskem času, ko težave z dihanjem pogosto postanejo izrazitejše.
Ključni poudarki:
- Kivi je izjemno bogat vir vitamina C, ki podpira imunost in delovanje dihalnih poti.
- Študije kažejo, da redno uživanje kivija lahko zmanjša sopenje, kašelj in pogostost astmatičnih epizod.
- Antioksidanti v kiviju ščitijo pljuča pred vnetji, kar je ključnega pomena za ljudi z občutljivimi dihali.
Bogastvo vitaminov in antioksidantov v zelenem sadežu
Poleg vitamina C lahko v kiviju najdemo tudi mnoge druge odlične antioksidante, seveda pa tudi veliko vlaknin. Tako ni presenetljivo, da uživanje kivija pomeni ogromno blagodejnih vplivov na vaše zdravje. Koristen in užiten pa je lahko tudi olupek kivija, ki ga večina ljudi žal preprosto zavrže.
Kivi kot odlična naravna pomoč astmatikom
Raziskave so razkrile, da je kivi odlična naravna izbira za blaženje simptomov, tipičnih za astmo. Domneva se, da je to predvsem učinek velikih količin vitamina C in drugih antioksidantov, ki jih kivi vsebuje. Pri tistih, ki so redno uživali kivi, se je pokazalo predvsem izboljšanje stanja njihovih pljuč. Kivi lahko ublaži hropenje in mnoge druge neprijetne težave, povezane z dihalnim sistemom, kar je zagotovo eden pomembnih razlogov, zaradi katerih ga je smiselno vključiti v prehrano.
Zakaj je kivi tako visoko cenjen pri prebavi in dihalih
Kivi vsebuje izjemno bogato kombinacijo vitaminov, mineralov in antioksidantov, ki skupaj delujejo na več sistemov hkrati. Njegova največja prednost je:
- vitamin C, ki ga ima kivi več kot večina citrusov,
- aktinidin, encim, ki izboljša prebavo,
- flavonoidi, ki zmanjšujejo vnetje,
- vlaknine, ki uravnavajo prebavo in delovanje imunskega sistema.
Vitamin C ni pomemben zgolj za odpornost — sodeluje tudi pri vzdrževanju normalnega tonusa in elastičnosti dihalnih poti ter zmanjšuje oksidativni stres v pljučih.
Okrepitev imunskega sistema pred zimskimi meseci
Zaradi bogastva vitamina C v kiviju je to tudi sadež, ki je kot nalašč za zimski čas. Kivi namreč pomaga okrepiti vaš imunski sistem in tako zmanjša tveganje, da obležite v postelji s prehladom ali gripo. Še posebej izrazit pozitiven vpliv kivija na krepitev imunskega sistema naj bi bilo mogoče opaziti pri majhnih otrocih in starejših ljudeh.
Boljša prebava in manjše tveganje za raka debelega črevesja
Kot smo omenili, je kivi tudi odličen vir prehranskih vlaknin. Tako bo pripomogel k boljši prebavi, še posebej ker poleg vlaknin vsebuje tudi proteolitični encim, imenovan aktinidin, ki je zelo pomemben za razgradnjo beljakovin. Antioksidanti v kiviju pa poskrbijo za blaženje vpliva prostih radikalov v telesu, s čimer se zmanjša nevarnost za razvoj resnih kroničnih bolezni – med drugim tudi za raka na debelem črevesju.
Zniževanje krvnega tlaka in preprečevanje krvnih strdkov
Imate težave s povišanim krvnim tlakom? Kivi je v tem primeru živilo, ki ne sme manjkati v vaši prehrani. Izsledki raziskav namreč kažejo, da lahko v kiviju najdemo bioaktivno snov, ki pomaga zniževati krvni tlak. Na dolgi rok to pomeni tudi manj tveganja za srčno kap. Pomemben pozitiven učinek kivija pa je tudi ta, da pomaga pri preprečevanju krvnih strdkov. Možnosti za krvne strdke naj bi se močno zmanjšale, že če zaužijete 2 ali 3 kivije dnevno – učinek naj bi bil skorajda podoben kot pri aspirinu. Za nameček pa lahko kiviji znižajo tudi količino maščob v krvi.
Kako pogosto bi morali jesti kivi za največji učinek
Večina strokovnjakov priporoča:
- 1–2 kivija na dan,
- najbolje zjutraj,
- po možnosti svežega (ne v soku).
Zakaj zjutraj?
Ti dve uri po prebujanju sta najugodnejši za absorpcijo vitamina C in antioksidantov, hkrati pa pomaga stabilizirati energijo in prebavo.
Zakaj je svež kivi boljši od soka
Sok kivija je okusno osvežilo, vendar nima vlaknin, ki so pomembne za:
- boljše delovanje imunskega sistema,
- stabilen krvni sladkor,
- počasnejše sproščanje sladkorjev,
- povezavo med črevesjem in pljuči (t. i. gut–lung axis).
Svež kivi je zato vedno bolj zdrav izbor.
Kdo mora biti pri kiviju vseeno previden?
Kivi je varen za večino ljudi, imajo pa lahko nekateri:
- blago alergijsko reakcijo (srbenje ustnic, žrela),
- občutljiv želodec,
- težave zaradi kisline pri refluksu.
Če opazite draženje, ga jejte s hrano, ne na prazen želodec.
Najboljši načini uživanja kivija
Za zdravje dihal je najpomembnejša redno užita porcija, ne recept. A vseeno lahko kivi uživate na različne načine:
- narezan kot prigrizek,
- v smoothiju,
- v kombinaciji z jogurtom ali skuto,
- v ovseni kaši,
- dodan solatam za svežino.
Pomembno je zgolj, da ga jeste pogosto in svežega.
Preberite tudi:
- Kako hitro umediti kakije, da jih boste uživati že jutri – naravni triki za mehko sladko sadje
- Tamarind: Tropski sadež, ki očisti prebavo in popestri jedi
