Zeliščni čaji – Katerega izbrati ob določni težavi?

Imamo srečo, da živimo v okolju, kjer nam zdravilne zeli rastejo skorajda pred nosom. Verjetno se ne zavedamo, kakšno moč ima narava in kako zdravilne sestavine nam nudi. »Za vsako bolezen rožca raste,« sta znala reči Kosobrin in Pehta v Kekčevi zgodbi in temu je res tako. Tisti bolj izkušeni čaje pridelajo sami: po zdravilne rastline se odpravijo na bližnje travnike, planote in planine in jih posušijo. A za to je potrebno dobro poznavanje rastlin in nekaj znanja. Nekaj ratlin, denimo sivko, koprivo, meto, slez in meliso lahko gojite kar na domačem vrtu.

Zakaj so zeliščni čaji tako zdravi?

Zeliščni čaji vsebujejo veliko mineralov, vitaminov, čreslovin in eteričnih olj. Običajno so prijetnega okusa in vonja. Najbolje jih je uživati nesladkane, lahko pa jih sladkamo z medom; s škodljivim sladkorjem bi namreč izničili vse koristi čaja. Čaji delujejo razstrupljevalno, zaradi česar se počutimo bolje in si okrepimo imunski sistem. Spodbujajo tudi presnovo. Čaja ne pijmo le pozimi, temveč preko celega leta. Kateri so tisti zeliščni čaji, ki zdravijo marsikatero tegobo in ne smejo manjkati v domači naravni lekarni?

Žajbelj

Žajbelj deluje izrazito protibakterijsko, zato je odličen za zaustavitev prehlada ali za lajšanje simptomov le-tega. Grgranje žajbljevega poparka bo razkužilo naše grlo. Odličen je tudi za dezinfekcijo ustne votline. Žajbelj je ženskam koristen, saj krepi maternico, ureja menstruacijo in je dober za lajšanje vročinskih valov v menopavzi.

Šipkov čaj

Šipkov čaj je prava vitaminska bomba, saj vsebuje veliko vitamina C, ki krepi delovanje imunskega sistema. Vsebuje tudi antioksidante, vitamine skupine B, vitamina E in K ter, flavonoide, pektin, karotenoide, ter minerale: železo, kalij, kalcij, magnezij. Zaradi svojih vsebnosti lajša simptome gripe in prehlada, ugodno deluje na ledvice in ledvične kamne in pomaga pri težavah s sklepi. Zaradi vsebnosti železa izboljšuje kri.

Bezgov čaj

Čaj iz bezgovih cvetov bo pripomogel k pospešenemu potenju, s čimer bomo iz telesa prej izločili toksine. Bezgov čaj deluje tudi diuretično, saj pospeši izločanje seča. Krepi delovanje imunskega sistema.

Susenje caja

Lipov čaj

Čaj iz lipinih cvetov pomaga pri lajšanju simptomov prehlada in znižuje telesno temperaturo. Pospešuje tudi izločanje vode iz telesa. Pomirja – ugodno deluje ob nervozi in glabovolu. Blaži tudi krče.

Kamiličin čaj

Kamilice so znane predvsem kot dobro sredstvo za lajšanje prebavnih težav, v resnici pa so koristne še za marsikaj. Kamilice blažijo krče, lajšajo simptome prehlada in delujejo protibakterijsko, protibolečinsko in protivnetno. Spodbujajo tudi potenje, kar deluje razstrupljevalno. Kamilični čaj pomirja nemirne misli in pospešuje celjenje.

Materina dušica

Materina dušica ali timijan blaži kašelj in razkužuje dihalne poti. Lajša težave s pljuči in prebavo. Pomaga proti krčem. Deluje pomirjuče in sproščujoče. Omili lahko celo zobobol.

Janež

Janež je lovilec prostih radikalov. Deluje protibakterijsko in protivnetno, še posebej blagodejen vpliv ima na sluznico žrela in požiralnika. Janežev čaj lajša tudi prebavne težave.

Slez

Slezov čaj je koristen za zdravljenje zgornjih dihalnih poti in dobro učinkuje pri kašlju, bronhitisu in astmi.

Trpotec

Trpotčev čaj lajša vnetja zgornjih dihalnih poti in oči. Lajša tudi bolečine in vnetje pri bolečih ušesih. Ugodno deluje tudi na prebavo in deluje vsesplošno protivnetno ter protibakterijsko.

Zdravi zeliscni caji

Poprova meta

Poprova meta vsebuje veliko antioksidantov. Vsebuje namreč veliko vitaminov B6, C in E, zaradi česar ugodno deluje na prebavo. Lajša simptome bolezni dihal, miri razdraženo črevesje, uravnava previsok krvni tlak in srčni utrip ter deluje pomirjujoče in sproščujoče.

Rman

Rman deluje protivnetno in lajša prebavne težave. Lajša tudi menstrualne krče in težave s sečili. Pomaga tudi pri prehladu in vročini in uravnava krvni tlak. Sprošča in pomirja. Pospešuje izločanje vode ter razkužuje sečila.

Kopriva

Čeprav imamo na koprive negativno asociacijo, saj nas zaradi mravljične kisline lahko »popika«, pa je v resnici zelo zdravilna. Koprive namreč vsebujejo veliko železa in vitaminov. Kopriva preprečuje zastajanje vode v telesu, lajša težave s sečili, prebavo in prostato. Deluje protivnetno in uravnava krvni tlak in sladkor.

Melisa

Melisa pomirja. Deluje sproščujoče: lajša napetosti in pripomore k boljšemu spancu, poleg tega pa dobro deluje tudi na napihnjenost in napenjanje. Ima protivirusne učinke.

Rožmarin

Rožmarin pospešuje potenje in prekrvavitev. Izboljšuje spomin in pomirja. Lajša prebavne težave in blaži bolečine mišic in sklepov.

Dobra misel

Dobra misel ali origano vsebuje veliko mineralov in blaži in umirja krče ter ugodno deluje proti napihnjenosti. Lajša prehladna obolenja in blaži tudi kašelj ter niža povišano telesno temperaturo. Ima protimikroben učinek.

Zelisca za caj

Zeliščni čaji, ki pomirjajo:

  • sivkin čaj;
  • kamilični čaj;
  • šentjanževka;
  • melisin čaj;
  • baldrijanov čaj;
  • konopljin čaj;
  • metin čaj;
  • rožmarinov čaj.

Zeliščni čaji, ki lajšajo simptome prehlada:

  • bezgov čaj;
  • materina dušica;
  • žajbelj;
  • trpotec;
  • slez;
  • lipov čaj;
  • dobra misel;
  • metin čaj.

Zeliščni čaji za lajšanje prebavnih težav

  • kamiličin čaj;
  • metin čaj;
  • koromačev čaj;
  • kumina.

Zeliščni čaji za lajšanje menstrualnih krčev

  • navadna plahtica;
  • šentjanževka;
  • rman;
  • kamilica.

Pitje čaja je lahko sproščujoč obred za dušo. Topla skodelica čaja je vedno dobra ideja, ki nas pogreje, sprosti in umiri.

Preberite tudi:

Zakaj je močno jedro trupa tako pomembno?

Močno jedro telesa ne pomeni le močnih trebušnih mišic, saj so pomembne tudi notranje, globoke mišice trupa – mišice, ki obkrožajo medenico in hrbtenico in so pomembna povezava med zgornjim in spodnjim delom telesa. Pomembno je, da imamo močno jedro, saj ima le-to pomembno vlogo pri stabilizaciji celotnega telesa.

Močne mišice jedra so pomembne

Močno jedro trupa:

  • je osnova moči za vse druge vrste gibanja;
  • pripomore k stabilnosti hrbtenice;
  • izboljša ravnotežje;
  • pripomore k nadzoru nad telesom;
  • omogoča normalno pozicijo medenice;
  • izboljša telesno držo;
  • varuje hrbtenico pred poškodbami.
  • izboljša moč in hitrost;
  • lahko ozdravi bolečine v drugih predelih telesa.

Zakaj oslabijo mišice jedra?

Mišice jedra oslabijo zaradi premalo gibanja, premalo posvečanja krepitvi teh mišic, zaradi stresa in zaradi preveč sedenja, lahko pa tudi zaradi poroda. Oslabele mišice trupa pogosto vodijo do mišičnega neravnovesja in slabše gibljivosti. Vlogo stabilizacijskih mišic namreč prevzamejo ostale mišice, kar vodi do poškodb; pojavijo se lahko bolečine v hrbtu, vratu, kolenih, križu in kolkih. Mišice, ki so zaslužne zato, da se telo drži pokončno in stabilno, se imenujejo stabilizatorji trupa. Mišice jedra lahko okrepimo z določenimi vajami, s katerimi izboljšamo moč jedra, s tem pa okrepimo nadzor nad gibanjem celotnega telesa in izboljšamo ravnotežje in stabilnost.

Vaje za mišice jedra

Jedro sestavljajo mišice:

  • Trebušne mišice: prema trebušna mišica, globoke mišice hrbta, zunanja stranska poševna, trebušna mišica, notranja poševna trebušna mišica, prečna trebušna mišica.
  • izravnalka hrbtenice/vzravnalka trupa;
  • mišice upogibalke kolka;
  • mišice iztegovalke kolka: zadnjične mišice, zadnje stegenske mišice.
  • dolga pritezalka (stegenska mišica).

5 osnovnih vaj za vsakogar

Predlagamo nekaj osnovnih vaj za krepitev jedra, s katerimi boste izboljšali ravnotežje in stabilnost in so primerne za začetnike.

Most

Položaj mosta aktivira glutealne mišice, s katerimi dvignete boke. S tem krepite tudi jedro. Ulezite se na blazino na hrbet. Skrčite nogi in dvignite zadnjico. Položaj zadržite za 10-30 sekund. Roki položite ob telesu, z dlanmi, obrnjenimi navzdol.

Vaja deska

Deska

Položaj deske je vaja, kjer dela celo telo, še posebej jedro. S to vajo raztegnete roki, ramena, hrbet, glutealne mišice in nogi. Roki položite pod rameni in kolena pod boki. Nato zravnajte nogi in stisnite jedro. Zadržite za 10-30 sekund.

Stranska deska

Položaj stranske deske je enak položaju deske, le da smo pri tem obrnjeni vstran in da vaji lahko dodamo tudi premik bokov gor-dol.

Plavalec

Vajo plavalca izvedete tako, da se uležete na trebuh in rahlo dvignete iztegnjeni nogi in roki. Vrat naj bo poravnan s hrbtenico; pogled navzdol. Izmenjujoče dvigujte roki in nogi.

Svečka

Svečka je dobro poznana vaja še iz šolskih dni. Ulezite se na hrbet in nogi stegnite proti stropu, stopali naj bosta »v špičko«. Roki ležita ob telesu. Počasi dvignite trtico in medenico proti stopu. Gib naj bo nadzorovan.

Zmotno je prepričanje, da bi morali vaje za močno jedro opravljati le športniki. Močno jedro je namreč za normalno in stabilno gibanje pomembno za vse – tako za aktivne, kot neaktivne ljudi, tako za mlade, kot tudi za starejše.

Preberite tudi: Kakšne so pasti rekreativne vadbe in kako preprečiti poškodbe?

Poporodna depresija: Po rojstvu hčerke je storila samomor

Mnogo žensk bije tiho bitko s poporodno depresijo. Naslednja zgodba naj nas spomni, da ni vsako materinstvo po porodu obdano le s srečo in veseljem, temveč je čas po rojstvu otroka lahko tudi obdan z občutki teme, osamljenosti, strahu, obupa, negotovosti in žalosti.

V Montgomery-u, v Alabami, sta živeli Allison in Julie. Bili sta sosedi in najboljši prijateljici; obe sta bili namreč ženi vojakov. Skupaj sta se veselili tudi nosečnosti – skoraj hkrati sta tudi zanosili. Ves čas nosečnosti sta delili lepe trenutke, saj sta ogromno časa preživeli skupaj. Skupaj sta se sprehajali, si delili nasvete, obiskovali slaščičarno in se imeli lepo. Allison je bila zaposlena v šoli; učila je majhne otroke, ki jih je imela neizmerno rada. Zaradi svojih izkušenj z otroki je Julia zaupala Allison glede vsega; sprejemala je enake odločitve kot Allison, nakupila je celo enake potrebščine, kot so kozmetični izdelki za dojenčka, otroški voziček, avtomobilski otroški sedež in ostalo. Allison je Julie pomenila veliko; bila je njena prijateljica, soseda in mentorica hkrati.

Ko je Allison rodila hčerko Ainslee, jo je Julia vprašala, ali nanjo vplivajo kaj poporodni hormoni. Julia je bila radovedna, saj je želela vedeti, kaj jo čaka po rojstvu otroka. Spraševala jo je po počutju in tudi to, ali morda veliko joka. Allison ji je odgovorila, da včasih res joka, a da so to le solze sreče, ko Ainslee pridobi na teži ali ko kaj »ušpiči«. Pohvalila je tudi svojega partnerja, kako dober mož in oče je. Julie jo je naravnost občudovala: zdelo se ji je, da je Allison tako lahko prenašala nosečnost in kasneje materinstvo. Le 200 metrov stran je Allison doživljala povsem drugačno zgodbo. V resnici se je potihem borila s poporodno depresijo, za katero Julie ni vedela.

Poporodna depresija Zgodba

Julijina prijateljica Allison je 28. junija 2016 izgubila svojo skrito bitko s poporodno depresijo. Na ta dan je za seboj pustila čudovito 4 mesece in pol staro deklico, ljubečega moža in nešteto družinskih članov in prijateljev, ki so jo oboževali. V poslovilnem pismu svoji družini je zapisala: »Tako mi je žal, da nisem vedela, kako bi opisala to bolečino in si nisem poiskala pomoči«.

Julie je delila to zgodbo zato, da poporodna depresija ne bi bila več tabu tema in da mame, ki se s tem borijo, ne bi čutile sramu ali krivde, ter da bi prosile za pomoč. To je tema, o kateri je zelo težko govoriti. Poporodne depresije se ne bi smeli sramovati, saj gre za prilagoditev na nov način življenja matere in vpliv hormonskih sprememb na um in duševno stanje. Nobena ženska ne bi smela sama nositi brutalne teže poporodne depresije. Občutek krivde je namreč nekaj, kar si vsiljujemo sami in kar nam vsiljuje tudi družba. Materinstvo je lahko naporno, čeprav se o tem ne govori. Družba govori le o tem, kako je materinstvo lepo, čudovito in pisano, zato se mnoge ženske, ki tega ne čutijo, soočajo z občutki krivde, strahu in sramu. Mamice bi v tem primeru morale poiskati strokovno pomoč ali se zaupati partnerju, prijateljem ali družinskim članom.

Če trenutno sami doživljate podobne občutke, vedite, da niste slaba mati ali ženska. Vse to lahko rešite, poporodna depresija vam le popači spomine in podaja lažne občutke, vendar se to lahko ustavi. Ne bojte se poiskati pomoči.

Preberite tudi: Kako prepoznati poporodno depresijo in kako ukrepati?

Japonska: Fascinantna dežela samurajev, templjev in tehnologije prihodnosti

Japonska je dežela, ki nas obogati z mnogimi doživetji. Skrivnostna oddaljena dežela že stoletja vznemirja domišljijo z gejšami, samuraji, kamikazi, ikebanami in zen budizmom. Dežela vzhajajočega sonca vabi s svojo drugačnostjo in zastrto tančico neke skrivnosti, ki pa se na koncu potovanja izkaže za navdušenost nad videnim in doživetim. Japonska je dežela, ki jo tvori veriga velikih otokov Hokaido, Honšu, Šikoku in Kjušu ter otočij. Največ znamenitosti za popotnika se nahaja na največjem otoku Honšu.

Tokio – moderno velemesto in brezhibna čistoča

Japonska - Tokio
Tokio

To je prvi vtis, ko se zapeljemo skozi trinajstmilijonsko mesto, v katerem ni niti enega koša za smeti, saj prebivalci ne jedo na cesti, če pa imajo smeti, jih odnesejo s seboj domov. Znamenita je tokijska podzemna železnica, kjer so ob konicah na postajah zaposleni porivalci v vagone, da se izkoristi vsak prostor na vlaku. Očara nas park pred cesarsko palačo, v katero ni vstopa, le dvakrat letno pa se na ogled postavi cesarska družina.

Najbogatejši predel Tokia je Ginza, kjer se nahajajo razkošne trgovine in spominja na avenijo evropskih velemest. Tujce razočara le dejstvo, da ni uličnih lokalov in kavarn, kjer bi popotnik posedel in opazoval vrvež okoli sebe. Lokali so v poslovnih zgradbah v nadstropjih. Stolp Tokyo, nekoč simbol mesta, ni več najvišji v mestu, zdaj je to Sky Tree, s 667 metri druga najvišja zgradba na svetu.

Japonska hrana navduši

Suši
Recept za suši je nastal povsem po naključju v 7. stoletju.

Japonska kuhinja ni samo suši in sake. Je mnogo več. To je druga kuhinja po vrsti, ki jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Takoj za Francijo. In Tokio in Kyoto sta dve izmed japonskih mest, ki se ponašata z največ Michelinovimi zvezdicami, ki označujejo kakovost restavracij.

Izraz za japonsko kuhinjo je washoku in označuje tradicionalno japonsko hrano, ki so jo pripravljali v obdobju pred dinastijo Meiji, ki je Japonsko odprla Zahodu in njegovim vplivom. Najbolj znane jedi so suši, sašimi, tempura, juha miso in soba, ajdovi rezanci. Vse skupaj začinijo z wasabijem, algami, sojino omako in sakejem, ki so najznačilnejši dodatki. Posebno doživetje je samostojno kuhanje obroka shabu shabu.

Na sredini mize je vgrajena kuhalna plošča, na kateri počasi vre voda. Nato prinesejo tanko narezano govedino, svinjino, cmočke, testenine, zelenjavo, gobe, tudi šitake, in s paličicami nato po vrsti v vodi kuhamo vse sestavine in jih s posebnim cedilom pobiramo iz vode. Vse skupaj začinimo s sezamovo ali sojino omako.

Sake
Sake, tradicionalno riževo vino.

Posebej je treba omeniti suši, za katerega je recept nastal povsem po naključju. V 7. stoletju so Japonci odkrili poseben način konzerviranja s kisom. Surovo ribo so položili ob riž, riba je začela fermentirati, riž je izločil kislino in fermentiral. Tako je nastala glavna sestavina sušija, sladko-kisli riž. Ribe so različne in surove, dodatki pa wasabi, japonski hren, vloženi ingver, alge nori in sojina omaka. Suši je dosegel največjo priljubljenost v 19. stoletju.

Lokali so imeli vhode zastrte z zaveso in gostje so si ob odhodu vanjo brisali roke. Veljalo je pravilo, da čim bolj umazana je zavesa, tem boljši je suši, ki ga pripravljajo. Pitje zelenega, gostega čaja je poseben obred, tradicionalen in dolgotrajen, vsaka kretnja in vsak postopek sta natančno določena. Sake je riževo vino, tradicionalno najboljšega pripravljajo v okolici Kobeja, kjer imajo obilico čiste izvirske vode in riževa polja.

Gejše – družabnice, ovite v tančico skrivnosti

Gejša
Gejša pomeni družabnico, ki obvladuje znanja lepega vedenja, kaligrafije, igranja na glasbilo, petje, ples in aranžiranja cvetja.

Na Japonskem obstajajo posebne četrti, imenovane karjukai, ki so namenjene estetskim užitkom, v njih živijo in delajo posebne umetnice, imenovane gejše. Gejša pomeni družabnico, ki obvlada lepo vedenje, kaligrafijo, igranje na glasbilo, petje, ples in aranžiranje cvetja. Mesto gejš je Kyoto in tam nastopajo v ekskluzivnih gostiščih, imenovanih očaja. Kimono, noša gejšinega poklica, je zanje svetinja. Narejeni so iz najboljših in najdražjih tkanin na svetu, vsak kimono je unikatna umetnina in prava umetnost. Življenje gejš je vedno ovito v tančico skrivnosti, zato toliko bolj vzbuja radovednost.

Zen budizem

 Izvirna japonska religija je šintoizem, verovanje v bogove, ki se imenujejo kamiji. Kamiji so sveti duhovi, ki prevzemajo oblike vetra, dežja, gor, dreves … Tudi ljudje po smrti postanejo kamiji in se globoko spoštujejo.S prihodom budizma na Japonsko l. 532 je prišlo do zlitja obeh verovanj in do zanimivega odnosa obeh ver, ki ga imenujemo zen budizem. Na Japonskem so številni budistični in šintoistični templji in Japonci hodijo v obe vrsti, običajno v budistične za posmrtno življenje in v šintoistične za vesele dogodke.

Vstop v šintoistične templje predstavljajo vrata, toriji. Ob vhodu se nahajajo sodi za sake, to so darila templju, sake služi za obredne običaje. Po vstopu skozi torij se na drugi strani nahaja vodnjak za obredno očiščenje, ki ga izvajajo obiskovalci. Obred čaščenja je zelo preprost, priklon in plosk rok in pozneje pisanje na lističe ter obešanje želja na drevesa.

Vulkan Fudži

Japonska gora Fudzi
Gora Fudži

 Gora Fudži je za Japonce sveta gora, nanjo se z avtobusom povzpnemo do pete postaje. Zakaj peta postaja? V preteklosti so na goro hodili peš in si svetili z oljnimi lučkami, ena skodelica olja je zadostovala za določen del poti in ponovno so jo napolnili, da so si osvetlili pot proti vrhu. Do višine 2.300 metrov so potrebovali pet meric olja, zato se imenuje peta postaja. Na tej višini je polno trgovinic s spominskimi žigi in razglednicami ter japonskimi slaščicami iz riževe moke – mochiji.

Hirošima – tragično mesto, ki pretrese z zgodovino 

Atomska bomba je eksplodirala 6. 8. 1945 in spremenila ne samo mesto, ampak tudi svet. V parku srečujemo ljudi, ki imajo pri sebi mape s fotografijami, nekateri pa učijo turiste zgibanja papirnatih žerjavov, ki po japonski tradiciji simbolizirajo dolgo življenje in srečo. Ljudje so potomci umrlih ali preživeli in z mirnostjo razlagajo in opozarjajo na posledice vojne. Spomenik otroškim žrtvam predstavlja deklica Sadako, ki je verjela, da ji bo 1000 zgibanih žerjavov prineslo rešitev pred smrtjo, kar je tudi opisano v knjigi, napisani v njen spomin. Muzej je prava učna ura in opomin, kaj se nikoli več ne sme zgoditi.

Hitri vlak Shinkansen – legenda med vlaki

Japonski hitri vlaki
Hitri vlak Shinkansen

 Legendarni vlak je prvič zapeljal 1. oktobra 1964, deset dni pred začetkom olimpijade v Tokiu. Vlaki so takoj postali uspešnica in do danes se omrežje širi po vsej Japonski. Tirnice se od običajnih razlikujejo v tem, da posamezni odseki tirnic niso vijačeni skupaj, ampak so varjeni, zato ni neprijetnega zvoka. Operativna hitrost vlakov je 300 km/h in danes vse proge skupaj merijo 2.746 kilometrov. Vlaki Shinkansen so v 40 letih obratovanja prepeljali več kot šest milijard potnikov brez ene same smrtne nesreče in edino iztirjenje se je zgodilo leta 2004 zaradi potresa. Leta 2003 je japonska uprava za železnice sporočila, da je bil povprečen odmik od načrtovanega časa prihoda vlaka samo šest sekund.

Šoguni in samuraji

 V 12. stoletju je bilo glavno mesto Japonske Kyoto in tam je bival tudi cesar. Vojščak Yorimoto pa je premagal klan Taira, zato so ga poimenovali »barbare premagujoči veliki general«, to je naziv, ki je poznan pod izrazom šogun, Yorimoto je bil prvi izmed njih in Japonski so vladali skoraj sedem stoletij. Konflikt med baroni na posestih je postajal čedalje večji in pojavljati se je začel razred poklicnih bojevnikov. Ti možje so se imenovali samuraji in za vedno zaznamovali zgodovino Japonske. Le kdo ne pozna častnega samomora samurajev, imenovanega harakiri?

Cvetoče češnje vzbujajo domišljijo

Cvetoče japonske češnje
Cvetoče japonske češnje

 Japonska očara z zelenjem in vrtovi. Je sploh kdo, ki še ni slišal za hanami, cvetenje japonskih češenj. Vsako leto na Japonskem objavijo napoved, kdaj naj bi češnje začele cveteti, in začnejo se množična romanja k opazovanju češnjevih cvetov. Posebej velja omeniti tudi japonske vrtove. Vrtovi na Japonskem so posebna vrsta umetnosti, ki se razvija od 6. stoletja naprej. Vrtovi spodbujajo domišljijo in premišljevanje, namenjeni so za sprehajanje, velikokrat v njih srečamo tudi bonsaje.

Japonska

  • Ureditev: cesarstvo/cesar Akihito/Velikost: 377.877 km2
  • Število prebivalcev: 128 milijonov
  • Jezik: japonski
  • Glavno mesto: Tokio
  • Valuta: japonski jen

Morda vas zanima tudi: Pravljični potep po dvorcih francoskega plemstva

Ali veste, kako okrepiti imunski sistem?

Ali veste, kako okrepiti imunski sistem, da bo ta lahko krepil vaše telo? Pripravili smo vam nekaj uporabnih nasvetov.

Kaj je imunski sistem in katere so njegove naloge?

  • Je prva obramba, ki jo ima telo pred boleznimi. Njegova naloga je namreč, da uniči »napadalce«, ki nenehno napadajo naš organizem.
  • Proti škodljivim mikroorganizmom se naše telo najprej bori s fizično prepreko; našo kožo, ki mikrobom fizično prepreči vstop v telo, ovira pa je tudi sluznica.
  • Imunski sistem deluje tudi proti škodljivim lastnim celicam, na primer tumorskim.

Tudi imunski sistem lahko deluje nezadostno

  • Tak primer je recimo alergija – posledica napake imunskega sistema. Imunski sistem se je razvil zato, da nas brani pred nevarnostmi iz okolja, pri alergiji pa gre za to, da je oseba preobčutljiva za snovi, ki jih drugi ljudje sicer normalno prenesejo.
  • Imunski sistem oslabijo tudi imunosupresivi, ki jih po navadi predpišejo za zdravljenje avtoimunskih bolezni.
  • Avtoimunske bolezni (na primer multipla skleroza, revmatoidni artritis, Crohnova bolezen, celiakija) tudi negativno delujejo na našo telesno obrambo: ta deluje kot slaba odpornost proti okužbam in ki hkrati napada lastna tkiva in organe.

Kako do dobrega imunskega sistema

  • Pri spodbujanju imunskega sistema imajo zelo pomembno vlogo vitamini in minerali – teh največ dobimo s sezonsko, lokalno pridelano in ekološko zelenjavo in sadjem. Za imunski sistem sta izjemno pomembna cink in vitamin C.
  • V črevesju se nahaja izjemno veliko celic imunskega sistema, zato ta organ močno vpliva na delovanje naše telesne obrambe. Če je črevesna mikroflora slaba, pride do zmanjšane telesne odpornosti. Mikrobi, ki so našemu telesu koristni, so probiotične bakterije. Najdemo jih v probiotičnih jogurtih, staranem siru, kislem zelju, kislih kumaricah, kefirju, lahko pa uživamo pripravke, ki vsebujejo koncentrirano število probiotičnih bakterij.

Preberite tudi: Kislo zelje je pravo naravno zdravilo

Detergent za perilo iz divjega kostanja, za katerega vam ni treba odšteti niti centa!

Bi želeli prihraniti denar in obenem narediti nekaj dobrega za okolje? Verjetno je to ponudba, ki jo je težko zavrniti. Ena najboljših možnosti za to so naravna, doma izdelana čistila, kozmetični pripomočki in seveda detergent za pranje perila. Tokrat se bomo osredotočili predvsem na detergent, ki ga lahko izdelate le iz divjega kostanja.

Izdelava detergenta iz divjega kostanja

Morda se vam zdi to nekoliko nenavadno, vendar je divji kostanj kot nalašč za izdelavo naravnega detergenta, saj vsebuje saponine, vrsto glikozidov, ki se v stiku z vodo penijo in tako zelo spominjajo na milo. Naj se torej izdelava domačega kostanjevega detergenta za perilo začne!

Prvi korak: nabiranje in namakanje kostanja

Izdelava detergenta iz divjega kostanja

Da bi lahko pripravili naraven kostanjev detergent za pranje perila, morate seveda najprej nabrati kostanj. To je tudi idealna priložnost, da se nadihate svežega zraka in se razgibate. Ko je kostanj nabran, ga razrežite na 4 dele in prelijte s toplo vodo. Za vsakih 80 gramov na četrtine narezanega kostanja uporabite približno 2,5 decilitra vode.

Kostanj nato pustite v vodi čez noč, da se odmoči in da se sprostijo saponini. Ena od možnosti je tudi ta, da kostanj zdrobite s kladivom, namesto da ga narežete. V tem primeru se bodo saponini sprostili hitreje – načeloma bi moralo zadostovati že polurno namakanje v topli vodi.

Drugi in zadnji korak: precejanje

Detergent iz divjega kostanja

Na koncu odmakanja mešanico precedite. Tako boste dobili gosto, rahlo rumenkasto tekočino, ki spominja na mleko. Vaš kostanjev detergent je zdaj pripravljen. Za posamezno pranje zadostuje že od 60 do 80 mililitrov te mešanice. Preostanek shranite v hladilniku, kjer lahko detergent za pranje perila počaka približno teden dni.

Neobvezen dodatek: eterično olje po izbiri

Z uporabo takšnega detergenta ne boste obremenjevali okolja, obenem pa kostanjev detergent ne bo imel negativnega vpliva na vaše zdravje, kar je težava mnogih pralnih sredstev, ki jih lahko kupite v trgovinah. Seveda pa je dodatna prednost kostanjevega detergenta, da je povsem brezplačen! Po želji mu sicer lahko dodate nekaj kapljic izbranega eteričnega olja, denimo sivkinega. Tudi v tem primeru pa bo cena izdelave zagotovo mnogo nižja, kot če bi detergent kupili.

Preberite tudi: Neprijeten vonj oblačil po pranju – kaj lahko naredite?

Žalovanje – zakaj je še dandanes tabu tema?

Žalovanje še dandanes velikokrat ostaja tabu tema, kljub temu, da vsakega od nas v življenju lahko doleti huda izguba bližnje osebe. In dokler nas ne doleti, si ne predstavljamo, da bi se to lahko zgodilo nam in kako intenzivna bolečina se ob tem pojavi. Ob izgubi začnemo žalovati. Čeprav je proces žalovanja teoretično lahko ubesediti, pa je to v realnem življenju proces, ki ga vsak doživlja po svoje. Po hudi izgubi se je težko vklopiti nazaj v vsakdanje življenje in zdi se, da nas okolica ne razume, predvsem pa se o smrti in žalovanju premalo govori.

Žalovanje

Kaj je žalovanje?

Žalovanje je proces soočanja z izgubo bližnje osebe in je pravzaprav reakcija na stresni dogodek. Spremljajo ga čustva, kot so globoka in intenzivna žalost, ki se ji lahko pridružijo tudi otopelost, osamljenost, jeza in občutek krivde. Izguba človeka nas namreč globoko prizadane; tako psihično, kot fizično, vpliva pa tudi na življenje in odnose. Pomembno je vedeti, da se z izgubo vsak sooča drugače. Intenziteta in čas žalovanja sta odvisna od mnogih dejavnikov, kot je recimo to, kako psihično smo močni sicer; v kakšnem odnosu smo bili s pokojnim; način smrti; druge okoliščine (finančni vidik, socialni vidik).

Stopnje žalovanja

Začetnik psihoterapije Freud je žalovanje opisoval kot intimen proces, kjer se čustveno oddaljujemo od pokojne osebe, današnje raziskave pa so njegove teorije ovrgle. Elizabeth Kübler-Ross, ameriška pisateljica in psihiatrinja je menila, da je žalovanje sestavljeno iz petih različnih faz:

  • Zanikanje;
  • jeza;
  • pogajanje;
  • depresija;
  • sprejetje.

Kasneje je David Kessler, ameriški pisatelj in strokovnjak za žalovanje, ki je skupaj s Kübler-Rossovo napisal knjigo On grief and grieving, objavil še delo Finding meaning – sixth stage of grief, v katerem pravi, da obstaja šesta faza žalovanja, kje skušamo najti pomen izgube. Dandanes, ko ljudje veliko delamo na osebni rasti in moči, je malce bolj uveljavljeno, da obstajajo 3 stopnje žalovanja, kjer je večji pomen na tem, kako znova zaživeti. Verjetno ima David Kessler prav in obstaja tudi šesta stopnja žalovanja, kjer iščemo pomen izgube in se poskusimo iz te izkušnje nekaj naučiti. Ena izmed modernejših teorij je podobna in pravi, da obstajata le dve stopnji: Prva, kjer je v prvem pomenu smrt, izguba, soočanje s tem in druga, kjer se posameznik ponovno želi vklopiti v življenje in zaživeti.

Kaj je žalovanje

Dvom in šok

Ko posameznik prejme novico, da je nekdo umrl, sprva temu sploh ne verjame. Tega dejstva ne želi sprejeti. Dvomi, da se je to res zgodilo. Pojavi se hud šok ob prejeti novici.

Soočanje z izgubo

Ko človek zares dojame, da ljubljene osebe ni več, nastopi soočanje z izgubo. Nastopi žalovanje. Pojavijo se občutki globoke žalosti in jeze. Pojavi se tudi občutek, da se je zgodila krivica in vprašanje “Zakaj se je to zgodilo prav meni?”. Možno je tudi pripisovanje krivde sebi ali okolici. Pojavi se lahko depresivno stanje. Čustvena stiska je huda: žalujoči se počuti, da ga nihče ne razume in zato ne želi biti v družbi drugih ljudi.

Reintegracija

To je stopnja žalovanja, ko se stvari nekako postavijo na svoje mesto. Ko človek izgubo sprejme oz. jo poskusi sprejeti. Ko se vrne v svoj vsakdan in med ljudi. Ko živi novo življenje, in poskusi sprejeti, da v njem ni več ljubljene osebe.

Žalovanje: Kaj pomaga ob soočanju z izgubo?

Notranja moč

Pomembno je, da smo v prvi vrsti podpora in trdna opora samemu sebi. Vzpostaviti moramo trden notranji jaz; bodimo v stiku s samim s seboj, imejmo se radi in se pohvalimo, kako močni smo. 

Bližnji ljudje in žalovanje

Oprimo se na bližnje; prijatelje in družino. Ne zatirajmo svojih čustev, izrazimo jih in ljudem povejmo, kaj potrebujemo, le tako nam bodo drugi lahko lažje pomagali.

S čustvi na plano

Čustev nikar ne zatirajmo. Bolečina mora ven. To lahko storimo tako, da o izgubi govorimo ali pišemo. Lahko razmišljamo pri sebi ali jih povemo na glas. Karkoli vam ugaja, le, da jih ne zadržujemo v sebi.

Kako žalujemo?

Literatura

Obstaja veliko dobrih knjig, napisanih na temo žalovanja in izgube. Pomagajo vam lahko tako bolj strokovne, kot tudi knjige, ki so usmerjene v duhovnost. Izberite tisto, kar vam je bližje.

Skrb za telo

Izguba in žalovanje sta za naše telo hud stres. Telo je namreč izmučeno od žalosti in šoka, zato morate sebi oz. svojemu telesu nameniti še posebno pozornost: zadostna količina spanca; veliko gibanja; zdrava prehrana so tisto, kar telo potrebuje za svoje delovanje, čeprav v dneh žalosti težko razmišljati in opravljati osnovne naloge.

Kdaj in kje poiskati pomoč?

Nobeno žalovanje ne traja predolgo; traja pač toliko, kolikor posameznik potrebuje. In če je ta čas daljši od ‘običajnega’, če je občutek bolečine vedno enako intenziven in ne morete delovati, potem potrebujete pomoč. Najprej se obrnite na svojega osebnega zdravnika – le-ta vas bo napotil k ustreznemu specialistu. Najdete lahko tudi lokalna podporna društva, kjer se lahko udeležite različnih delavnic, programov, in kjer se lahko družite z ljudmi, ki vas bodo zares razumeli.

Čas pravzaprav ne celi ran. Bolečina ob izgubi bo vedno v nas, je pa res, da se sčasoma s tem naučimo živeti. V resnici ste močnejši, kot se pa tega zavedate.

Preberite tudi: Kako se soočiti s smrtjo starša?

Ščetica – naravna pomoč pri lymski boreliozi

Ščetica (Dipsacus) je zdravilna rastlina, ki poznamo najbolj po njenih pozitivnih učinkih na bolnike z lymsko boreliozo. Pri nas pravzaprav poznamo dve vrsti te zdravilne rastline – eno, ki je gojena in druga, ki je divje rastoča. Tokratno pisanje je posvečeno ščetici, ki nam jo narava ponuja, da se z njo borimo proti boreliozi. Borelioza je bolezen, ki jo prenaša klop, ki je okužen z bakterijo Borrelia burgdorferi. Ta prebrisana drobnoživka, kot ji šaljivo rečem, se vkoplje v ovoj, katerega ključa ni kar tako najti.

Ščetica svojo moč skriva v koreninah

In kot pravijo, narava ima vedno prav, zato je le-ta dala ključ za oslabitev bakterije ščetici. To je dvoletnica (latinsko ime za gojeno je Dipsacus sylvestris, za divjo pa Dipsacus fullonum), ki zelo uspešno uspeva po vsej Evropi. Dvoletnica na dolgem steblu razvije velike bodičaste liste, ki hranijo vodo v svojih zgibih in dajejo osvežitev ptičkom v poletnih mesecih. Prav na vrhu jo krasi bodičasta glavica, v kateri so semena, spet dobrodošla hrana pticam. Glavica ima ščetine tako močne in ostre, da se z njo lahko počešete, če ste slučajno doma pozabili glavnik. A glavna sestavina in moč se skrivata v korenini enoletne rastline. To jeseni izkopljemo, umijemo in posušimo. Iz korenine ščetice naredimo dragoceno tinkturo, ki razbije ovoj bakterije in jo nezavarovano prikliče na plan. Če je naš imunski sistem močan, potem ne bi smelo biti težav.

Ščetica

Ščetica kot naravna pomoč pri boreliozi

Ščetica je tudi zelo lepa rastlina. A lepota narave je, da nas vedno preizkuša, ali smo pripravljeni ob ali zaradi bolezni pogledati malo dlje od svojega nosa. Narava je živa, zato si z nami želi skleniti zavezništvo. Želi nam pomagati, pravzaprav komaj čaka, da naredi za nas nekaj dobrega. Pa vendar ji moramo pri tem pomagati. Moramo verjeti v ozdravitev, moramo verjeti v moč narave. Lahko jo celo prosimo za pomoč, nič zato, če bomo malo upognili svoj ego, ki zmotno misli, da je središče vesolja.

Lymska bolezen je zelo zapletena. Prva težava, na katero naletimo pri tej bolezni, je, da je zdravniki niti ne odkrijejo oziroma nanjo ne pomislijo, četudi je v Sloveniji, kjer gozdne površine pokrivajo več kot polovico ozemlja, idealno okolje za življenje klopov, ki nosijo okuženo bakterijo. Znaki, zaradi katerih tožijo ljudje, so večinoma splošni, tako da zdravnik težko najde razumevanje, kar ni tako nenavadno, saj vsi kdaj pa kdaj tožimo zaradi bolečin v sklepih, glavobolov, razdražljivosti, psihičnih težav, težav s spominom, ravnotežjem, zbadanja pri srcu. A če ti znaki nočejo in nočejo popustiti, pa je le dobro, da naredimo test, ali morda nismo okuženi z bakterijo Borrelia burgdorferi. Pri tej bolezni pa nam, kot smo že omenili, lahko pomaga tudi ščetica, in to popolnoma s svojo močjo narave.

Ščetica korenine

Najpogostejša napaka, ki jo ljudje naredijo, ko izvedo, da imajo boreliozo, je nepravilna sprememba prehrane. Po navadi oboleli hitro posežejo po sveže stisnjenih sokovih ali veliki količini surove zelenjave in sadja. In če imajo zraven še antibiotik, je to izjemno slaba kombinacija. Zakaj?

Pri boreliozi je treba spodbuditi naš imunski sistem, ki pa ima svoj sedež v črevesju. Z nepravilno prehrano v kombinaciji z antibiotikom črevesje dobesedno uničujemo. Veliko bolj blagodejne so tople zelenjavne juhe in lahke enolončnice z ustreznimi začimbami, ki črevesju pomagajo.

Kako nam ščetica lahko pomaga pri boreliji?

Če strnem misli: za naravno pomoč (ki je, mimogrede, povsem dosegljiva vsakemu) so potrebni trije koraki, ki so enako pomembni:

  • Prehrana. Lahka, topla hrana, ki krepi črevesje. To so običajno preproste zelenjavne enolončnice in juhe, ki poleg riža, mung dala in zelenjave vključujejo še začimbe, ki pomirjajo črevesje (kumina, ingver, janež, kurkuma, majaron  …), lahko pa si preprosto vzamete že pripravljene ajurvedske začimbe, ki pomirjajo vato).
  • Posvetite se odpravljanju negativnih prepričanj. To je lepa priložnost, da začnete delati na svoji jezi, krivdi, nesposobnosti odpuščanja … Vsa ta negativna čustva v vas dvigujejo adrenalin in raven kortizola, ki sta odgovorna za porast stresa v telesu. Stres pa vpliva na celotno telo in mu slabi odpornost.
  • Trimesečna zeliščna kura s tinkturo ščetice, ki jo pripravimo po tradicionalni metodi, kar pomeni, da se je posušena ščetica namakala v 40- do 50-odstotnem alkoholu. Zraven je priporočljivo jemati olje pegastega badlja in imunostimulante, ki telesu pomagajo premagati oslabljeno bakterijo.
Tinktura iz ščetice borelioza

Recept za pripravo tinkture iz ščetice

PRIPRAVA TINKTURE

V manjši količini so zdravilna semena in listi, v večji pa korenine. Korenine kopljemo pozno oktobra, po vsaj eni zmrzali. Dobro jih operemo in odstranimo  zemljo ter manjše poganjke. Z ostrim nožem korenino narežemo na daljše trakove ali kolute. To v sušilnici, večji ali manjši, posušimo do suhega. Suho korenino ščetice namočimo v 40- do 50-odstotno domače žganje in pustimo v senci za 21 dni. Tako precej preprosto smo dobili tinkturo divje ščetice, ki nam bo, če se le potrudimo upoštevati še prva dva koraka, prinesla popolno ozdravitev.

PRAVILNO UŽIVANJE

Uživa se po tri čajne žličke na dan, tri mesece. Poleg te terapije je priporočljivo zraven uživati še nekaj, kar bo ščitilo jetra in okrepilo sam imunski sistem. Zakaj je treba okrepiti imunski sistem, nam je bolj kot ne jasno, jetra pa moramo zaščititi, ker lahko prihaja do tako imenovanega Herxovega sindroma, ko se poplava mrtvih bakterij sprosti v telo in imajo jetra kar naenkrat več dela, kot ga zmorejo. Z dobrim oljem pegastega badlja jim pri tem izdatno pomagamo.

Preberite tudi: Pater Simon Ašič – Njegovi nasveti živijo naprej

Kaj storiti, ko nam srce začne razbijati v prsih? Naučimo se umiriti um v stresnih situacijah!

Vse bolj se mi dozdeva, da iščemo varen pristan. Kljuko, ki jo lahko zagrabimo in ki bo odprla želena vrata. Roko, ki nas bo peljala tja, kamor si sami ne upamo. Še več kot to, vse večkrat opazim, da namesto »plovbe« izberemo »zavetje«. Tako močno držimo volan v rokah, da se naša barka nikamor ne premakne.

Ob žongliranju med opravili v službi in iskanjem časa za družino bi vsakega, ki nam reče »pa daj, umiri se malo, zadihaj«, najraje poslali nekam daleč in na temno, čeprav je ta nasvet natanko tisto, kar potrebujemo. Življenje je ravnotežje med »vedeti, kam hočemo« in »izgubiti se v majhnih ulicah z velikimi zakladi«.

Vendar se lahko »izgubimo« le, če si dovolimo. Ponovno se moramo naučiti slišati sebe, da lahko izpustimo pričakovanja. Ko rečem »slišati sebe«, mislim opaziti, ko nekaj ne gre, in prenehati siliti z glavo skozi zid. Vedno so nam na voljo vrata, da jih odpremo, jih pa mnogokrat spregledamo, ker smo preveč osredotočeni na eno samo stvar.

Hitro naraščajoči trend v svetu, t. i. »stres« oziroma »stresna situacija«, je izjemno priljubljen. Vsi smo pod stresom, vse nam povzroča stres, in čeprav je vse »natanko tako, kot mora biti«, smo vedno pod stresom. Stresno je biti v službi, stresno je biti doma, stresno si je vzeti čas zase in stresno je zaspati.

Stres

Vse večkrat sami postanemo svoja stresna situacija

Največje študije priznanih fakultet in šol, kot je Harvard School of Medicine, kažejo na vse večjo povezavo stresnih situacij in različnih obolenj, ker vse večkrat MI POSTANEMO SVOJA STRESNA SITUACIJA. Kot sem prej omenila, smo tako osredotočeni na eno samo stvar, da pozabimo na vse rešitve okoli sebe.

Ko opazimo okolico in ljudi v njej, iz nje in njih lahko črpamo in se napolnimo. Ljudje smo »magnetska polja« oziroma energetske postaje, in tako kot nase črpamo stres, lahko tudi vase črpamo možne rešitve, drugačne poglede in nove poti.

Najti ravnotežje med dosego želenih in nujnih ciljev ter zavedanjem in upoštevanjem dejstva, da ni vse v naših rokah, je sicer velika umetnost, ki pa jo je mogoče izoblikovati.

Kdaj živimo zares svobodno? Ko poznamo sami sebe. Kako spoznamo sami sebe? Tako, da si vzamemo čas. Kako si vzeti čas, ko ga pa je že tako premalo? Tako, da si postavimo prioritete.

Najpomembnejša oseba sem JAZ

Predlagam, da v tem trenutku vzamete v roke pisalo in papir in si zgornji stavek napišete ter postavite nekam, kjer ga boste večkrat prebrali. Brez nas naša življenja ne bodo delovala. Naši odnosi ne bodo zdravi, vse, kar vnesemo v in na telo, nam ne bo koristilo in naši cilji ne bodo dosegljivi. V trenutku, ko čas posvetimo sebi, tukaj in zdaj, in se odpremo možnosti, da čisto vse morda ne bo tako, kot smo si zamislili – velikokrat je še bolje. V tistem trenutku se umiri in poglobi naš dih, sprosti se naš živčni sistem, ki nadzoruje vitalne funkcije v telesu, kot so bitje srca, dihanje, prebava in presnova.

Kaj storiti ko nam srce začne razbijati v prsih?

Odprimo se neznanemu

To naredimo ne zato, ker moramo, ampak zato, ker si želimo. Ker se želimo odpreti neznanemu, kjer se največ naučimo.

Pa naj vas vprašam: »Kdaj ste se vi največ naučili? Katere situacije so v vas prebudile čustva in odzive, za katere niste vedeli, da so tam?« Skoraj stoodstotno si upam trditi, da je odgovor: »Tiste, ki so bile nepričakovane. Tiste, znotraj katerih smo bili ‘izzvani’ in v katere smo stopili nepripravljeni.«

Danes, v svetu, v katerem je nujno treba biti organiziran in ohraniti um na (zase) pravi poti, je prav tako, če ne še bolj pomembno, da se naučimo živeti tudi skozi nepričakovano. Da se naučimo po dolgem dnevu sedenja za računalnikom raztegniti dele telesa, ki so bili več ur stisnjeni. Da si dovolimo odmakniti se od pričakovanj in sprejeti, kar nam tisti trenutek ponuja. Predvsem pa, da zase naredimo, kar potrebujemo, tudi če se nam ne ljubi, tega ni na našem urniku ali pa če to ne izpolnjuje naših trenutnih želja. Dobra pot ni vedno najlažja, je pa najbolj vredno po njej hoditi.

Kaj storiti, ko nam srce začne razbijati v prsih in je dih komaj še prisoten? Danes vam predstavljam nekaj dihalnih vaj ali pranajam, s katerimi se boste – ob redni vadbi – znali umiriti tudi v najbolj napetih trenutkih v službi in doma ter v nepričakovanih situacijah.

Položaj sedenja

Ob izvajanju dihalnih vaj je pomembno, da se namestimo čim bolj udobno in da sprejmemo svojo okolico. V začetkih prakse pranajame (dihanja) nas bo vsakič nekaj zmotilo. To je popolnoma razumljivo, saj je um raztreščen na več koncev in potrebuje nekaj časa, da se osredotoči. Naučili se bomo, kako um umiriti in se osredotočiti na eno samo stvar – dih.

1. Najprej si izberemo prijeten sedeči položaj. Najbolj znan sedeči jogijski položaj je položaj prekrižanih nog, vendar pa je za nekatere lahko najmanj udoben. V tem položaju namreč nežno obrnemo noge navzven in tako povzročimo rotacijo v bokih. Ta nam ne ustreza, če so mišice bokov zategnjene (aktivne).

3

Če je tako, si izberemo enega izmed preostalih opisanih sedečih položajev.

Če se usedemo prekrižanih nog, poskrbimo, da nas ne »vleče nazaj«. Na tleh začutimo sedne kosti in se stegnemo navzgor.

2. Položaj sedenja na petah je primerna izbira za vse, ki se v položaju prekrižanih nog ne počutite udobno in se nikakor ne morete osredotočiti na dih. Če v kolenih čutite preveliko napetost, si podnje podložite nekaj mehkega. Morda vam bo ustrezala tudi manjša zvita brisača, ki jo položite v prepogib kolen, od zadaj.

1

Če v hrbtenici ob sedenju na tleh občutite preveliko napetost in vam ta odvzame vaš fokus, se usedite na stol ali pa ob steno. Ko podprete hrbtenico, bo misli laže preusmeriti na dih, še posebej ko so mišice hrbtenice šibke in nas ne podpirajo zadostno. Naša glava je vedno v podaljšku hrbtenice, ramena so sproščena, vendar se prav tako dotikajo stene/naslonjala stola za nami.

3. Če nam nobeden izmed opisanih sedečih položajev nikakor ne ustreza, se uležemo na tla. Noge pokrčimo, stopala razširimo in pustimo kolenom, da nežno padejo navznoter. Roke položimo na trebuh (eno dlan na drugo) ali pa jih iztegnemo ob telo in dlani obrnemo navzgor.

4

Ne glede na to, kateri položaj ste si izbrali, je vaš fokus na dihu (pranajami). V večini stresnih situacij se močno pospeši naš srčni utrip in sodelovanje med dihom in srčno mišico je v trenutku pozabljeno. Ko smo sposobni uporabiti delovanje srca skupaj z dihom, v sebi zbudimo sposobnost umiritve in treznega razmišljanja, da zase, tudi ko je najtežje, sprejmemo najbolj zdrave odločitve.

Izmenično dihanje (nadi shodhanam)

Določite si nekaj minut, ki jih boste danes posvetili svojemu dihanju. Lahko si na svojem pametnem telefonu (ki ga prej utišate) nastavite štoparico, saj boste drugače večino časa gledali na uro.

Ko boste pripravljeni in v sedečem/ležečem položaju, nežno zaprite oči. Vsak vdih in izdih se dogajata znotraj vas, v prelepi pokrajini, na kateri premalokrat »pasete svoje oči«. Sprva samo opazujte. Opazite zvoke okoli sebe, opazite veke na očeh, ki počivajo. Opazite svoje telo v prostoru in na podlagi in opazite vsak dražljaj v telesu. Samo opazite. Sprostite ramena, vendar ohranite nežen potisk sednih kosti proti tlom (če ležite, sprostite koleni drugo na drugo in zmehčajte mišice medenice).

2

Kazalec in sredinec desne roke stisnete proti sredini dlani. Palec nato položite na desno nosnico in jo zaprete, vdihnete skozi levo. S prstancem in mezincem nato zaprete levo nosnico in izdihnete skozi desno. Dihate izmenično, vdih skozi levo in izdih skozi desno nosnico. Ramo in komolec roke, ki je dvignjena, sprostite in prav tako opazujete, da ob vdihu ne ustvarjate napetosti v ramenskem obroču.

Naredite vsaj 10 dihov, nato dlan položite navzdol in si vzamete še nekaj trenutkov, da opazite prostor in čas, ki ste ga ustvarili.

Z umom je včasih treba biti »neusmiljen«, še posebej ko ga »treniramo«, saj tako kot naša telesa tudi um potrebuje telovadbo. Ko znova opazite, da nezavedno razmišljate o večernem nakupu živil za domov, um preusmerite. Brez prepiranja, brez prepričevanja, brez prerekanja. Tukaj in zdaj.

NASVET:

Tudi če se na začetku ukvarjate izključno s svojim umom, nič zato. Vztrajajte in bodite neusmiljeni. Vsakič ko odide, ga pripeljite nazaj. Ta trening bo okrepil vašo hrbtenico, vam dal več samozavesti in moči za vsakdanje življenje. Ko boste zavedno ali pa nehote vstopili v stresno situacijo, vam bo pomagal umiriti čustva in sprejeti zdrave odločitve.

Preberite tudi: Joga za sproščenost na delovnem mestu

Zdrava stopala – tempelj našega telesa

Običajno se posvečamo pričeski, negi obraza in manikiri. Kaj pa stopala? Po navadi se nanje spomnimo šele, ko nas ogrejejo prvi sončni žarki, nam poči trda koža na stopalu, če imamo bolečine zaradi vraščenega nohta ali ko nas stopala bolijo in pečejo. Morala pa bi biti tempelj našega telesa, ne le ker nosijo celotno telo in so večino časa zaprta v obuvalih, ampak ker so povezana z vsemi organi v našem telesu. Zagotovo veste, da če vas zebe v stopala, vas zebe po vsem telesu. Na stopalih so namreč točke, ki predstavljajo vsak organ v telesu.

Zdrava stopala

Izognimo se neprijetnim bolečinam

Pri svojem delu srečujem ogromno ljudi, ki ne vedo, kako pravilno urejati nohte na nogah, kar privede do najrazličnejših težav. Pomembno je, da si nohte na nogah redno krajšamo! Na splošno je to pomembno pri vseh, ki opravljate svoje delo stoje ali opravljate fizično delo, pri delu pa nosite trdo delovno obutev, ter pri vseh, ki radi zahajate v hribe. Če so nohti močni in trdi, lahko zaradi pritiska v obutvi in predolgih nohtov pride do poškodbe nohtne posteljice, kar se lahko kaže kot zadebelitev ter neravna površina nohta. Če so vaši nohti mehki, pa lahko pride do poškodbe nohta in posledično ta odpade. Spodaj se vam lahko začne izraščati nov noht. Mehki nohti se lahko tudi odlomijo, kar predstavlja težavo, če se odlomijo znotraj obnohtnega kanala, kar lahko povzroči vraščanje nohta. Zato je pomembno, da vemo, kakšne nohte na nogah imamo, ter tako poskrbimo za njihovo zdravje in lep videz. S tem se izognemo tudi neprijetnim bolečinam.

Nasveti za domačo pedikuro

Utrujena stopala

Nohte vedno krajšamo naravnost, obrobe nohta pa malo popilimo, tako da odstranimo konico. Nikoli ne režemo nohta globlje od konca nohtnega kanala. Če nohte strižemo pregloboko, se lahko nohtna jagodica razvadi in noht bo le s težavo prerasel prek nje, sploh če gre za tanke in krhke nohte. Posledično lahko prihaja do zadebelitve, vnetja in bolečine. Pomembno je, da pazimo, da ne pristrižemo kožice pod samim nohtom, zato pri domači negi nog velja pravilo: manj je več. Raje si krajšamo nohte večkrat kot pa samo enkrat in takrat preveč. Ne pozabimo pa tudi na čiščenje obnohtnih kanalov, v katerih se nabirajo tkanina z nogavic, čevljev, odmrla koža, umazanija iz okolja. Tam je včasih pravo leglo bakterij, in če pride do poškodbe ali vnetja obnohtja, se vse skupaj še poveča.

Tako kot krajšanje nohtov je treba tudi obnohtno kožico in obnohtne kanale urejati zelo pazljivo in nežno. Če imamo veliko obnohtne kožice ali debelejše nohte, si za boljši učinek noge najprej namočimo v topli vodi, za sproščanje pa si lahko privoščimo dodatek kopalne soli. Ta pospeši mehčanje kože in nohtov ter deluje sproščujoče na naša stopala. Noge namakamo od 15 do 20 minut, potem jih temeljito obrišemo z brisačo. Najprej skrajšamo nohte, nato uredimo obnohtno kožico, ki jo potisnemo nazaj, najlaže kar z brisačo. Če imamo veliko obnohtne kožice, je najbolje, če se odločimo za profesionalno pedikuro, kjer nam jo bodo najlaže in najvarneje odstranili. Obnohtne kanale očistimo z eskavatorjem, ki je ravno pravšnje debeline in ne more priti do poškodb. Čisti obnohtni kanali dajejo nohtu tudi lepši videz in obliko.

Težava številka 1: vraščen noht

Vraščen noht

Vraščen noht spoznamo po bolečini in vnetju obnohtne kožice ob samem obnohtnem kanalu. S to neprijetno težavo se srečujejo mnogi. Vzrokov je lahko več, npr. naravna ukrivljena rast nohta, nepravilno urejanje nohtov, odlomljen noht ali nepravilna obutev. Pomembno je, da nas čevlji v predelu prstov na nogah ne tiščijo. Na to morajo biti še posebej pozorni vsi, ki imajo nekoliko širši ta del stopala. Tiščanje v čevlju močno poškoduje samo obliko stopala in posledično lahko pride do vraščanja nohta, ker ta raste pod nenaravno obliko. Vsi vemo, da so ravno manj udobni čevlji veliko lepši od teh, ki nam ponujajo udobje, in nič ni narobe, če tu in tam izberemo takšne. Za čas, ko pa smo na nogah več ur in dni na teden, pa izberimo raje udobnejši čevelj, saj je zdravje naših nog vsekakor na prvem mestu.

Če pa že trpite za vraščenim nohtom, vam svetujem, da se odločite za profesionalno pedikuro, kjer vam bodo pomagali pri sami sanaciji nohta. Konico ostanka nohta, ki se vam je po vsej verjetnosti že začela vraščati v tkivo, bodo pazljivo izrezali in uredili boleč obnohtni kanal. Vraščen noht se sanira z različnimi postopki. Dokler je prisotno vnetje, je najbolje, da se noht privzdigne in spodaj namesti manjša kroglica vate. Paziti je treba tudi na razraščanje bakterij. Po umivanju si je treba noge temeljito obrisati, saj s tem preprečimo nastajanje bakterij, ki jim prija vlažno okolje. Ko vnetje saniramo, lahko nohtu preprečimo vraščanje tudi z nohtno sponko, ki je zelo učinkovita in neboleča. Namestimo jo drugi dan po pedikuri na urejen noht. S sponko dosežemo, da se nohtni robovi malo privzdignejo in se ne vraščajo v obnohtni kanal ter jagodico nohta, ampak lepo izrastejo. Pritrdi se od enega roba obnohtnega kanala do drugega z gelom, ki daje močno trdnost. Edina slabost je, da je vidna, vendar jo lahko tudi prelakiramo, če bi si to želeli. Večina mojih strank se pošali, da je to zdaj njihov novi modni dodatek, in si z njo ne dela prevelikih skrbi. Sama sponka raste skupaj z nohtom in ga tako tudi preraste. Vi ali vaša pedikerka jo odstranita pri krajšanju nohtov.

Glivice na nohtih

Če imate hujše težave z vraščanjem, se lahko vaša osebna zdravnica odloči tudi za odstranitev nohta, ki vam jo izvedejo po napotnici v bolnišnici. Sam postopek je hiter, vendar je okrevanje malo bolj boleče. Pomembno je, da ko se vam noht začne zaraščati nazaj, obnohtno kožico in jagodico nohta mažete z izbrano kremo, s katero dosežete, da ostane koža mehka, noht pa lepo preraste prek jagodice. Pri kirurški odstranitvi nohta se lahko zgodi, da noht ne more prerasti prek jagodice in se začne debeliti ter rumeneti, zato je najučinkovitejša rešitev mazanje s kremo dvakrat dnevno.

Če vam odpade noht in začne preraščati zdravega, pred vami pa je poletje, ko se nosijo natikači, in bi želeli imeti kljub temu urejene nohte, vam lahko pedikerka naredi nohtno protetiko. Manjkajoči noht vam nadomesti z umetno narejenim, ki daje zelo lep in naraven videz. S samo nohtno protetiko se izognete tudi težavi preraščanja nohta prek jagodice in posledično zadebelitve nohta, saj se z umetnim nohtom nadomesti naravna oblika nohta, ki jagodico potiska navzdol ter s sabo vleče na novo rastoči noht. Vi pa lahko brezskrbno pokažete svoje noge v odprtih čevljih.

Težava številka 2: razpokana koža na petah

Suha koža na stopalih

Za vse, ki trpite za razpokano kožo na podplatih, največkrat na peti, obstaja zelo preprosta rešitev. To je disciplina, ki pa je žal primanjkuje večini od nas. Vsaj dokler nam peta ne poči in občutimo neprijetno bolečino. Rešitev je zelo preprosta! Redno odstranjevanje trde kože in mazanje nog vsak dan pred spanjem s kremo, ki je namenjena negi nog z zelo razpokano kožo. Žal je ravno disciplina največja težava! Svojim strankam svetujem, da se 14 dni resnično disciplinirano mažejo vsak dan pred spanjem. V tem času nam bo to prešlo v navado in po tem obredu ne bomo več šli spat, dokler si nog ne bomo namazali s kremo. Najprej mazanje predstavlja le neko obveznost, ko pa vidimo, kako se stanje nog izboljša, pri nekaterih razpokana koža izgine v celoti, smo za svoje delo najlepše nagrajeni.

Težava številka 3: kurja očesa

Kurje oko

Kurja očesa prepoznamo po zadebelitvi kože kjerkoli na stopalu ali prstih na nogah. Korenina kurjega očesa se stožčasto razrašča v globino tkiva in povzroča bolečino. Sprva je bolečina prisotna ob kakšni manj udobni obutvi, pozneje lahko težave nastopijo tudi pri sami hoji. Z odstranjevanjem kurjega očesa ne odlašajte, saj s tem preprečite razraščanje korenine v globino. Prej ko se začnete ukvarjati s sanacijo, bolj učinkoviti boste. Odstranjevanje kurjega očesa naj opravi dobra in izkušena pedikerka, ki bo pazljivo izrezala korenino in preprečila ponovno nastajanje ter vas seznanila z nadaljnjo nego doma. Velikokrat zamenjujemo kurje oko z bradavico. Če imate na nogah bradavico, se posvetujte z osebnim zdravnikom in izdal vam bo napotnico za njeno odstranitev.

Preberite tudi: