0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

PotopisJaponska – dežela vzhajajočega sonca

Japonska – dežela vzhajajočega sonca

MORDA VAS ZANIMA

Japonska je dežela, ki nas obogati z mnogimi doživetji. Skrivnostna oddaljena dežela že stoletja vznemirja domišljijo z gejšami, samuraji, kamikazi, ikebanami in zen budizmom. Dežela vzhajajočega sonca vabi s svojo drugačnostjo in zastrto tančico neke skrivnosti, ki pa se na koncu potovanja izkaže za navdušenost nad videnim in doživetim. Japonska je dežela, ki jo tvori veriga velikih otokov Hokaido, Honšu, Šikoku in Kjušu ter otočij. Največ znamenitosti za popotnika se nahaja na največjem otoku Honšu.

- Oglas -

Tokio – moderno velemesto in brezhibna čistoča

Japonska - Tokio
Tokio

To je prvi vtis, ko se zapeljemo skozi trinajstmilijonsko mesto, v katerem ni niti enega koša za smeti, saj prebivalci ne jedo na cesti, če pa imajo smeti, jih odnesejo s seboj domov. Znamenita je tokijska podzemna železnica, kjer so ob konicah na postajah zaposleni porivalci v vagone, da se izkoristi vsak prostor na vlaku. Očara nas park pred cesarsko palačo, v katero ni vstopa, le dvakrat letno pa se na ogled postavi cesarska družina. Najbogatejši predel Tokia je Ginza, kjer se nahajajo razkošne trgovine in spominja na avenijo evropskih velemest. Tujce razočara le dejstvo, da ni uličnih lokalov in kavarn, kjer bi popotnik posedel in opazoval vrvež okoli sebe. Lokali so v poslovnih zgradbah v nadstropjih. Stolp Tokyo, nekoč simbol mesta, ni več najvišji v mestu, zdaj je to Sky Tree, s 667 metri druga najvišja zgradba na svetu.

Japonska hrana navduši

Suši
Recept za suši je nastal povsem po naključju v 7. stoletju.

Japonska kuhinja ni samo suši in sake. Je mnogo več. To je druga kuhinja po vrsti, ki jo je Unesco uvrstil na seznam svetovne kulturne dediščine. Takoj za Francijo. In Tokio in Kyoto sta dve izmed japonskih mest, ki se ponašata z največ Michelinovimi zvezdicami, ki označujejo kakovost restavracij. Izraz za japonsko kuhinjo je washoku in označuje tradicionalno japonsko hrano, ki so jo pripravljali v obdobju pred dinastijo Meiji, ki je Japonsko odprla Zahodu in njegovim vplivom. Najbolj znane jedi so suši, sašimi, tempura, juha miso in soba, ajdovi rezanci. Vse skupaj začinijo z wasabijem, algami, sojino omako in sakejem, ki so najznačilnejši dodatki. Posebno doživetje je samostojno kuhanje obroka shabu shabu. Na sredini mize je vgrajena kuhalna plošča, na kateri počasi vre voda. Nato prinesejo tanko narezano govedino, svinjino, cmočke, testenine, zelenjavo, gobe, tudi šitake, in s paličicami nato po vrsti v vodi kuhamo vse sestavine in jih s posebnim cedilom pobiramo iz vode. Vse skupaj začinimo s sezamovo ali sojino omako.

Sake
Sake, tradicionalno riževo vino.

Posebej je treba omeniti suši, za katerega je recept nastal povsem po naključju. V 7. stoletju so Japonci odkrili poseben način konzerviranja s kisom. Surovo ribo so položili ob riž, riba je začela fermentirati, riž je izločil kislino in fermentiral. Tako je nastala glavna sestavina sušija, sladko-kisli riž. Ribe so različne in surove, dodatki pa wasabi, japonski hren, vloženi ingver, alge nori in sojina omaka. Suši je dosegel največjo priljubljenost v 19. stoletju. Lokali so imeli vhode zastrte z zaveso in gostje so si ob odhodu vanjo brisali roke. Veljalo je pravilo, da čim bolj umazana je zavesa, tem boljši je suši, ki ga pripravljajo. Pitje zelenega, gostega čaja je poseben obred, tradicionalen in dolgotrajen, vsaka kretnja in vsak postopek sta natančno določena. Sake je riževo vino, tradicionalno najboljšega pripravljajo v okolici Kobeja, kjer imajo obilico čiste izvirske vode in riževa polja.

- Oglas -

Gejše – družabnice, ovite v tančico skrivnosti

Gejša
Gejša pomeni družabnico, ki obvladuje znanja lepega vedenja, kaligrafije, igranja na glasbilo, petje, ples in aranžiranja cvetja.

Na Japonskem obstajajo posebne četrti, imenovane karjukai, ki so namenjene estetskim užitkom, v njih živijo in delajo posebne umetnice, imenovane gejše. Gejša pomeni družabnico, ki obvlada lepo vedenje, kaligrafijo, igranje na glasbilo, petje, ples in aranžiranje cvetja. Mesto gejš je Kyoto in tam nastopajo v ekskluzivnih gostiščih, imenovanih očaja. Kimono, noša gejšinega poklica, je zanje svetinja. Narejeni so iz najboljših in najdražjih tkanin na svetu, vsak kimono je unikatna umetnina in prava umetnost. Življenje gejš je vedno ovito v tančico skrivnosti, zato toliko bolj vzbuja radovednost.

Zen budizem

 Izvirna japonska religija je šintoizem, verovanje v bogove, ki se imenujejo kamiji. Kamiji so sveti duhovi, ki prevzemajo oblike vetra, dežja, gor, dreves … Tudi ljudje po smrti postanejo kamiji in se globoko spoštujejo.S prihodom budizma na Japonsko l. 532 je prišlo do zlitja obeh verovanj in do zanimivega odnosa obeh ver, ki ga imenujemo zen budizem. Na Japonskem so številni budistični in šintoistični templji in Japonci hodijo v obe vrsti, običajno v budistične za posmrtno življenje in v šintoistične za vesele dogodke. Vstop v šintoistične templje predstavljajo vrata, toriji. Ob vhodu se nahajajo sodi za sake, to so darila templju, sake služi za obredne običaje. Po vstopu skozi torij se na drugi strani nahaja vodnjak za obredno očiščenje, ki ga izvajajo obiskovalci. Obred čaščenja je zelo preprost, priklon in plosk rok in pozneje pisanje na lističe ter obešanje želja na drevesa.

Vulkan Fudži

Japonska gora Fudzi
Gora Fudži

 Gora Fudži je za Japonce sveta gora, nanjo se z avtobusom povzpnemo do pete postaje. Zakaj peta postaja? V preteklosti so na goro hodili peš in si svetili z oljnimi lučkami, ena skodelica olja je zadostovala za določen del poti in ponovno so jo napolnili, da so si osvetlili pot proti vrhu. Do višine 2.300 metrov so potrebovali pet meric olja, zato se imenuje peta postaja. Na tej višini je polno trgovinic s spominskimi žigi in razglednicami ter japonskimi slaščicami iz riževe moke – mochiji.

Hirošima – tragično mesto, ki pretrese z zgodovino 

Atomska bomba je eksplodirala 6. 8. 1945 in spremenila ne samo mesto, ampak tudi svet. V parku srečujemo ljudi, ki imajo pri sebi mape s fotografijami, nekateri pa učijo turiste zgibanja papirnatih žerjavov, ki po japonski tradiciji simbolizirajo dolgo življenje in srečo. Ljudje so potomci umrlih ali preživeli in z mirnostjo razlagajo in opozarjajo na posledice vojne. Spomenik otroškim žrtvam predstavlja deklica Sadako, ki je verjela, da ji bo 1000 zgibanih žerjavov prineslo rešitev pred smrtjo, kar je tudi opisano v knjigi, napisani v njen spomin. Muzej je prava učna ura in opomin, kaj se nikoli več ne sme zgoditi.

- Oglas -

Hitri vlak Shinkansen – legenda med vlaki

Japonski hitri vlaki
Hitri vlak Shinkansen

 Legendarni vlak je prvič zapeljal 1. oktobra 1964, deset dni pred začetkom olimpijade v Tokiu. Vlaki so takoj postali uspešnica in do danes se omrežje širi po vsej Japonski. Tirnice se od običajnih razlikujejo v tem, da posamezni odseki tirnic niso vijačeni skupaj, ampak so varjeni, zato ni neprijetnega zvoka. Operativna hitrost vlakov je 300 km/h in danes vse proge skupaj merijo 2.746 kilometrov. Vlaki Shinkansen so v 40 letih obratovanja prepeljali več kot šest milijard potnikov brez ene same smrtne nesreče in edino iztirjenje se je zgodilo leta 2004 zaradi potresa. Leta 2003 je japonska uprava za železnice sporočila, da je bil povprečen odmik od načrtovanega časa prihoda vlaka samo šest sekund.

Šoguni in samuraji

 V 12. stoletju je bilo glavno mesto Japonske Kyoto in tam je bival tudi cesar. Vojščak Yorimoto pa je premagal klan Taira, zato so ga poimenovali »barbare premagujoči veliki general«, to je naziv, ki je poznan pod izrazom šogun, Yorimoto je bil prvi izmed njih in Japonski so vladali skoraj sedem stoletij. Konflikt med baroni na posestih je postajal čedalje večji in pojavljati se je začel razred poklicnih bojevnikov. Ti možje so se imenovali samuraji in za vedno zaznamovali zgodovino Japonske. Le kdo ne pozna častnega samomora samurajev, imenovanega harakiri?

Cvetoče češnje vzbujajo domišljijo

Cvetoče japonske češnje
Cvetoče japonske češnje

 Japonska očara z zelenjem in vrtovi. Je sploh kdo, ki še ni slišal za hanami, cvetenje japonskih češenj. Vsako leto na Japonskem objavijo napoved, kdaj naj bi češnje začele cveteti, in začnejo se množična romanja k opazovanju češnjevih cvetov. Posebej velja omeniti tudi japonske vrtove. Vrtovi na Japonskem so posebna vrsta umetnosti, ki se razvija od 6. stoletja naprej. Vrtovi spodbujajo domišljijo in premišljevanje, namenjeni so za sprehajanje, velikokrat v njih srečamo tudi bonsaje.

Japonska

  • Ureditev: cesarstvo/cesar Akihito/Velikost: 377.877 km2
  • Število prebivalcev: 128 milijonov
  • Jezik: japonski
  • Glavno mesto: Tokio
  • Valuta: japonski jen

Morda vas zanima tudi: Pravljični potep po dvorcih francoskega plemstva

NAJNOVEJŠE