Ljubitelji sušija zagotovo poznate tudi wasabi oz. japonski hren, ki se ga navadno streže zraven japonskih riževih zavitkov. Wasabi je precej podoben našemu hrenu, le da je ostrejšega okusa in zelene barve. Je večletna trajnica, v kuhinji pa uporabljamo podzemni del rastline. Zaradi precej zahtevne pridelave je dražji od našega hrena. Izvira iz Japonske, kjer se v prvih zapisih pojavi že v 10. stoletju, danes pa je razširjen po vsem svetu. Pri nas ga dobimo predvsem v obliki paste, najbolj pa se poda zraven rib.
Wasabi zdravi vnetja dihalnih poti
Wasabi vsebuje glukozinolate, to so žveplove spojine prijetnega vonja, ki povzročajo solzenje. V njem najdemo še vitamina C in B6, kalcij, magnezij, kalij in mangan ter gorčična olja oz. izotiocianate, ki delujejo antibakterijsko, antibiotično in protivnetno. Gorčično olje pomaga zlasti pri vnetju zgornjih dihalnih poti, pomaga pa tudi pri astmi, spodbuja potenje in deluje diuretično.
Uspešen v boju z rakom
Japonski znanstveniki so v svojih raziskavah dokazali protirakav učinek wasabija proti različnim vrstam raka, ugotovili so, da je uspešen pri uničevanju rakavih celic, medtem ko zdravih ne poškoduje. Za to so zaslužni že omenjeni izotiocianati, ki poleg tega tudi spodbujajo tiste encime, ki so zaslužni za razstrupljanje jeter. V boju z rakom se sicer najbolj obnese svež wasabi, ki ga je pri nas precej težko dobiti, poleg tega pa dosega tudi zelo visoko cene.
Izotiocianati so naravni antibiotik
Ni naključje, da wasabi na japonskem največkrat strežejo prav ob surovih ribah, saj njegovo močno antibakterijsko delovanje uničuje bakterije na ribah, ki se hitro množijo, in preprečuje morebitno zastrupitev. Znanstveniki so dokazali, da izotiocianati delujejo proti celi vrsti različnih bakterij, poleg tega pa delujejo tudi protiglivično. Zavirajo tudi zlepljanje trombocitov na različne encime in preprečujejo nastanek krvnih strdkov. Čim pogostejše uživanje wasabija se priporoča tudi ljudem, ki imajo diabetes tipa 2, saj nas varuje pred morebitnimi poškodbami nefronov.
